Na podcastu Številke smo ob vse večjem odkritju zunajsončnih planetov na klepet povabili profesorja Tomaža Zwittra, ki na Fakulteti za matematiko in fiziko predava opazovalno astrofiziko in astronomijo.

Ujeti na Zemljo, a razumemo marsikaj
Človek je nekoč mislil, da je v središču vesolja, a zdaj je jasno, da leži le na majhnem kamnu v majhnem predelu celotnega dogajanja. Zwitter razloži: "Vesolje predstavlja konkreten izziv, ker smo pravzaprav revčki. Ujeti smo na našo Zemljo oziroma njeno bližnjo okolico, kljub vsemu pa smo sposobni marsikaj dokončnega reči o zelo daljnem vesolju in stvareh, ki so se zgodile davno v preteklosti oziroma se še bodo zgodile."

Poimenovanje ne vpliva na gibanje telesa
Dolgo smo bili prepričani, da imamo na svojem dvorišču devet planetov. A Pluton je avgusta 2006 ta status izgubil in postal pritlikavi planet. Kot je pojasnil Zwitter, je bil vzrok popolnoma praktične narave: "Tudi sam sem v Pragi glasoval za ta predlog. Javnost temu pripisuje prevelik pomen. Kako neko telo imenujemo, temu telesu nič ne koristi in nič ne škodi. Pluton je še vedno tam. Takrat smo se z veliko večino zedinili, če bi Pluton še naprej imenovali za planet, bi bilo takih teles zelo veliko. Ne bi rad, da bi se otroci v šoli učili imena planetov, učiteljica pa bi mislila, da kaj razumejo o vesolju. Naj raje razumejo kaj bolj zabavnega, kot je naštevanje imen planetov. Če bi Pluton ostal planet, bi kmalu dobili na desetine novih. Taki inflaciji smo se skušali izogniti."

Fokus raziskovanja se bo selil proti Jupitru
Če je bila Luna v prejšnjem stoletju najbolj dosegljivo telo naše okolice, se je zanimanje zdaj preusmerilo na Mars. V zadnjem času so se pojavile številne napovedi odprav, ki napovedujejo osvajanje rdečega planeta. Tomaž Zwitter o tem pravi: "Mars že zdaj zelo intenzivno raziskujemo. Na Marsu imamo oziroma smo imeli 4, 5 vozil, ki so se že vozila po površju in analizirala vzorce. O Marsu, njegovi zgodovini in sedanjem stanju je mogoče praktično vse ugotoviti z avtomatskimi sondami. Kar se tiče raziskovanja, se bo fokus počasi selil proti Jupitru in Saturnovim lunam. To so res vznemirljiva telesa. Ne pričakujte kompliciranega življenja, ampak teoretično je mogoče, da bi obstajalo na ravni mikrobov."

Osvojitev Marsa? Vse je odvisno od denarja
Zwitter je prepričan, da je osvojitev Marsa odvisna od: "Politike in prioritet. Mars je še najbližje kolikor toliko prijazno telo, zaradi tega je toliko govora o njem. Seveda pa je tu veliko zasebnih interesov. Ali bo človek šel na Mars, je vse odvisno od financ. Stvari so izvedljive, vendar stanejo. Trenutno nikjer ne vidim kakšnega Kennedyja, ki je sprožil program Apollo in se je nato v desetletju vse odvrtelo."

Številke ranga reševanja bank in TEŠ-a
Pomembnejša astronomska odprava v našem osončju v grobi oceni stane milijardo evrov. Profesor primerja: "Pogovarjamo se o številkah, ki so manjše od reševanja naših bank ali projekta TEŠ. Sredstva so res zelo velika, a po drugi strani za celotno človeštvo morda ne več tako zelo velika. Najbolj neprijazna puščava na Zemlji je še vedno neskončnokrat bolj prijazna od Marsa. Tam najdete suh pesek, veter, ki piha več sto kilometrov na uro in nosi pesek naokrog, praktično nima ozračja, izpostavljen je sevanju Sonca. Luna ni v ničemer nič slabša od Marsa. Če bi bilo to prioriteta človeštva, to ne bi bilo problem, tehnološko je to mogoče narediti."

V Osončju še planeta X in Y?
Nedavne raziskave kažejo, da je v Osončju najbrž še kakšen planet ali dva. "Trenutne raziskave kažejo, da bi lahko obstajalo telo, ki je nekajkrat masivnejše od Zemlje, leži pa 200-, 250-krat dlje od Sonca kot Zemlja. To telo ali telesa naj bi motila gibanje kamnov, ki so bližje Soncu. Rezultati se v tem trenutku zdijo značilni. Imamo zelo resno analizo, ki kaže, nisem pa rekel, da že dokazuje. Imamo indikacijo, ki bo v naslednjih letih dobila malo trdnejše temelje," je Zwitter ob tem previden.

Narava je zelo bogata
Jasno pa je, da je vesolje precej bolj pestro, kot smo si nekoč predstavljali. "Če bi se pogovarjala pred dvema desetletjema, bi bilo marsikaj bolj jasnega. Imeli smo en sam planetni sistem, vse se je zdelo zelo urejeno. Zdaj pa so se stvari malo zakomplicirale, zdaj vidimo, da je narava precej bolj bogata, kot smo si mislili na začetku," pravi profesor.

Čas, da se iz planetov tudi kaj naučimo
Pred 20 leti je bil odkrit prvi zunajsončni planet, število odkritij je v zadnjih letih zaradi zmogljivejših teleskopov močno poskočilo. Zadnja uradna številka je tako 1.889. Zwitter o dinamiki in pomenu odkrivanja planetov razmišlja: "Najprej imamo enega in smo vsi veseli. Potem jih imamo pet in rečemo, to je zanimivo. Potem jih imamo sto, počasi lahko govorimo, kakšne so njihove lastnosti. Ko jih imamo tisoč, ni več najpomembneje, da jih najdemo 1.100, ampak je pomembneje, da bi se o teh tisočih lahko kaj več naučili."

V Atakamski puščavi megateleskop
Kmalu se nam obeta nov zmogljivejši teleskop, profesor razkriva: "Evropa bo čez deset let v Atakamski puščavi zgradila daleč največji teleskop na Zemlji. Velikost zrcala bo kar 39 metrov premera. Mogoče bo zelo natančno analizirati svetlobo tudi s takšnih zvezd, ki imajo planete. Dalo se bo morda videti odsev iz atmosfere planeta in ugotoviti kemično sestavo."

Ima civilizacija omejeno dobo?
In večno vznemirljivo vprašanje? Obstaja tam zunaj še kakšna inteligentno življenje? Tomaž Zwitter daje drugačen poudarek: "Pomembno vprašanje, ki ga je odprl že Carl Sagan, je, koliko časa obstaja neka civilizacija kot tehnološko aktivna. Tu imamo malo izkušenj. Ne vemo, ali bomo imeli kakšnega norca ali politika, ki bo poslal svet v nič. To je morda tudi generična stvar, ki se lahko zgodi po 100 letih, ko je to že mogoče. V tem primeru se morda še zlepa ne bo zgodilo, da bi odkrili koga, ki je sočasen z nami. Človeštvo mora predvsem razumeti, da je, ne glede na druge planete, Zemlja edino, kar imamo. To pa bo veljalo še zelo dolgo, morda celo večno. Vse drugo je preprosto predaleč ali preveč neprijazno."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Tomaž Zwitter govori še o kometih, Oortovem oblaku in interpretira domnevne obiske Nezemljanov.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- podcast (klik na poslušanje celotne oddaje),
- statistika, ki je bila izhodišče pogovora,
- SURS-ova zanimivost o odpadkih.