V podcastu Številke ta teden govorimo o koncu (Zemlje in vesolje), gostja pogovora bo Andreja Gomboc s Fakultete za matematiko in fiziko (vprašanja ji lahko zastavite tukaj). Statistični urad Republike Slovenije, ki je uradni partner podcasta, vsak teden posreduje zanimivost, ki se dotika osrednje teme.

Tokrat je govor o koncu izobraževanja. Večina ljudi glavnino izobraževanja opravi v osnovni in srednji šoli ter na fakulteti, vse močneje pa je čutiti tudi misel o vseživljenjskem učenju.

Cilj je postavljen na 15 odstotkov
Evropska unija si je kot enega izmed strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja postavila cilj, da bo do leta 2020 v povprečju vsaj 15 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let, vključenih v vseživljenjsko učenje. Ta kazalnik se izračunava na podlagi podatkov, ki se pridobijo z Anketo o delovni sili, in pove, kolikšen je delež odraslih (25–64 let), ki so navedli, da so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem udeležili formalnega ali neformalnega izobraževanja.

Slovenija nad evropskim povprečjem
Po podatkih, dobljenih z omenjeno anketo za leto 2014, se je v Sloveniji v letu 2014 udeleževalo takega izobraževanja v povprečju približno 12 odstotkov ljudi, starih 25–64 let. Slovenija se je tako po vrednosti tega kazalnika uvrstila nad povprečje EU-28 (10,7 odstotka) oz. med državami članicami EU-ja v zgornjo tretjino. Najvišje deleže (nad 20 odstotkov) so izkazovale nordijske države Finska (25,1 odstotka), Švedska (28,9 odstotka) in Danska (31,7 odstotka), najnižje (pod 3 odstotke) pa Hrvaška (2,5 odstotka), Bolgarija (1,8 odstotka) in Romunija (1,5 odstotka).

Cilj presegli že pred petimi leti
Evropski cilj, 15-odstotni delež ljudi, vključenih v vseživljenjsko učenje, je Slovenija dosegla in presegla že v letu 2010, od takrat pa ta delež upada (v 2010 je znašal 16,2 odstotka, v 2012 je padel na 13,8 odstotka, v 2014 na 11,9 odstotka).

Večina v neformalnem izobraževanju
Podrobnejše informacije o vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje daje tudi Anketa o izobraževanju odraslih (AIO), ki se izvaja na vsakih pet let; SURS jo je v Sloveniji nazadnje izvedel v letu 2011. Po izsledkih te ankete se je v zadnjih dvanajstih mesecih pred anketiranjem udeleževalo formalnega ali neformalnega izobraževanja 36,2 odstotka odraslih, starih 25–64 let, kar je približno enako povprečju v EU-ju (40,3 odstotka). Veliko več vprašanih se je udeleževalo neformalnega (34,7 odstotka) kot formalnega izobraževanja (2,3 odstotka).

Glavni vzrok: potrebe na delovnem mestu
Po izsledkih ankete iz leta 2011 je bilo približno 69 odstotkov neformalnih učnih dejavnosti, ki so se jih udeleževali vprašani, povezanih s potrebami na njihovem delovnem mestu, 31 odstotkov dejavnosti pa z osebnimi razlogi. V Sloveniji in tudi v preostalih državah članicah EU-ja se odrasli izobražujejo predvsem iz razlogov, povezanih z delovnim mestom; delež učnih dejavnosti, povezanih z osebnimi razlogi, je bil v vseh državah bistveno manjši, a opazno najvišji je bil v Sloveniji.