Irski otok je razdeljen na Severno Irsko in Republiko Irsko od leta 1921, ko je slednja razglasila samostojnost, šest severnih grofij pa je ostalo pod nadzorom Velike Britanije. Severnoirska družba je bila vedno versko, politično in demografsko razdeljena, zaradi naraščajočih sporov med katoličani in protestanti pa je leta 1972 London ponovno uvedel neposredno oblast.

Nasilje je izbruhnilo že leta 1968, ko je policija nasilno zatrla mirne katoliške demonstracije v Londonderryju, kjer so protestniki zahtevali odpravo diskriminacije pri glasovanju, zaposlovanju in stanovanjskem vprašanju. Konflikt pa se je okrepil z ustanovitvijo Irske republikanske armade (Ira) leta 1970. Ta je hitro začela s kampanjo bombnih napadov in streljanja na britanske vojake. Unionistične paravojaške skupine pa so se odzvale predvsem z nasiljem proti katoličanom.

Vrhunec je nasilje doseglo januarja 1972 na t. i. krvavo nedeljo, ko so britanski vojaki na mirnem katoliškem shodu za državljanske pravice v Londonderryju ubili 13 ljudi, eden pa je poškodbam podlegel pozneje. London je kmalu zatem v odzivu na dogajanje ukinil severnoirsko pokrajinsko vlado, kar je vodilo v desetletja neposredne vladavine iz britanske prestolnice.

Sporazum ureja odnose med entitetami

Vsi poskusi končanja konfliktov so bili dolgo neuspešni, 10. aprila leta 1998 pa sta tedanja predsednika vlad Velike Britanije in Irske, Tony Blair in Bertie Ahern, s predstavniki lokalnih političnih strank in ob pomoči mednarodnega posredovanja vendarle podpisala mirovni sporazum na veliki petek, zato je tudi dobil ime velikonočni sporazum.

Sporazum je končal 30-letno nasilje med Iro in unionističnimi paravojaškimi skupinami. Med drugim ureja status in sistem severnoirske vlade znotraj Velike Britanije, odnos med Severno Irsko in Irsko ter odnos med Irsko in Veliko Britanijo.

Brexit odprl nova vprašanja

Čeprav se je nasilje po letu 1998 drastično zmanjšalo, pa Severna Irska tudi po 25 letih ostaja razdeljena. V sporazumu namreč ni natančno opredeljena ureditev meje med Severno Irsko in Irsko. To vprašanje pa je v ospredje prišlo po brexitu.

Dokler sta bili Irska in Velika Britanija članici Evropske unije, meja ni predstavljala večjih težav. Ko je London leta 2020 iz EU-ja izstopil, pa se je to izkazalo za bolj problematično, zlasti z vidika uveljavljanja carinskih pravil Bruslja in Londona. Možnost vrnitve trde meje med Irsko in Severno Irsko so mnogi obravnavali tudi kot neposredno kršitev velikonočnega sporazuma.

EU in Velika Britanija sta se nato v okviru pogajanj o britanskem izstopu iz EU-ja dogovorili o t. i. severnoirskem protokolu. V skladu z njim Severna Irska v izogib vzpostavitvi nadzora na meji z Irsko, ki je članica EU-ja, ostaja del evropskega enotnega trga in carinske unije. To pa s sabo prinaša nadzor blaga, ki v Severno Irsko prispe iz preostalih delov Velike Britanije.

Velikonočni sporazum prav tako določa, da si oblast v regiji delijo protestantske in katoliške stranke ter da vlado vodita premier in njegov namestnik, ki predstavljata obe strani. Stranka severnoirskih protestantskih unionistov DUP pa zaradi nestrinjanja s severnoirskim protokolom trenutno zavrača sodelovanje v vladi pod vodstvom republikanske stranke Sinn Fein, zaradi česar je Severna Irska že leto dni v politični blokadi.

Nekdanji irski premier Ahern je nedavno ostro kritiziral nestabilnost severnoirskih institucij. Prepričan je, da je tovrstna odločitev sesutja političnih institucij nedemokratična in ne bi smela biti mogoča. "V interesu vseh je, da ne bi smel obstajati mehanizem, s katerim bi se lahko zrušil celoten parlament," je dodal.

Tudi windsorski okvir ni prinesel rešitve

Politična blokada v Severni Irski ostaja tudi po tistem, ko sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Rishi Sunak februarja v Windsorju dosegla nov dogovor o izvajanju severnoirskega protokola. T. i. windsorski okvir omogoča neovirano trgovanje po celotni Veliki Britaniji in uvaja zelene pasove za blago, ki je iz preostalih delov države namenjeno v Severno Irsko. Za blago, pri katerem obstaja tveganje, da bo šlo v EU, pa uvaja rdeče pasove, kar pomeni ohranitev dosedanjih carinskih pravil.

Windsorski okvir za zdaj ni prinesel rešitve politične krize v Severni Irski. Unionisti si še naprej želijo severnoirski protokol odpraviti, saj v njem vidijo grožnjo za vez z Otokom.

Sunak: Dogovore o vladanju je treba uresničevati

Britanski premier Sunak je ob obletnici podpisa velikonočnega mirovnega sporazuma poudaril pogum voditeljev, ki so pred 25 leti sklenili sporazum. Obenem je pozval k uresničevanju dogovorov o delitvi oblasti v Severni Irski. Severna Irska sicer ostaja politično razdeljena, saj je zaradi spora glede severnoirskega protokola po brexitu že več kot leto dni brez vlade.
Sunak je zato opozoril na potrebo po "podvojitvi naših prizadevanj" za uresničitev obljube, ki je bila dana ob podpisu sporazuma 10. aprila 1998. Dogovore o vladanju je treba uresničevati, je dejal. Kot je poudaril, ima sporazum, ki je prinesel mir po desetletjih nasilja, še vedno "ogromno mednarodno podporo", kar dokazuje tudi napovedani obisk ameriškega predsednika Joeja Bidna ob obletnici.

Irski otok bo namreč med 11. in 14. aprilom obiskal tudi predsednik ZDA Joe Biden. Najprej se bo ustavil v Belfastu, nato pa bo odpotoval še v Republiko Irsko. Dogodkov v Belfastu se bosta udeležila tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in njegova žena, nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton.

V Londonderyyju je prišlo do nemirov

Nekaj deset republikanskih odpadnikov se je v Londonderryju zbralo na prepovedanem shodu. Nosili so oblačila paravojaških milic ter metali molotovke in druge predmete na policiste, poročajo tuje tiskovne agencije. S pohodom do pokopališča so želeli obeležiti obletnico velikonočne vstaje proti britanski nadvladi leta 1916.