Pred plebiscitom 10. oktobra 1920, ki je potekal v skladu z odločitvami pariške mirovne konference, so Celovško dolino razdelili na cono A in cono B. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico. Plebiscit so najprej pripravili v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo za Avstrijo, 40,96 odstotka pa za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna.

S tem ko so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B samodejno odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina, ki je šele letos dočakala kompromisni dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih krajevnih napisov. Doslej so jih postavili 123.

Danes na Koroškem med 20.000 in 30.000 Slovencev
Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem leta 1923 živelo nekaj več kot 37.000 Slovencev, po nekaterih drugih ocenah pa celo 80.000. Danes naj bi bilo po različnih ocenah na avstrijskem Koroškem od 20.000 do 30.000 koroških Slovencev.

Letošnje plebiscitne slovesnosti bodo potekale v celovškem deželnem zboru in na celovškem pokopališču, iz vrst slovenske manjšine pa naj bi se jih udeležila Marjan Sturm iz Zveze slovenskih organizacij in Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.