Čeprav je bilo videti, da bo stranka pokojnega Nelsona Mandele ostala največja politična sila, so volivci stranko kaznovali zaradi dolgoletnega nazadovanja.

Glede na rezultate z 57,3 odstotka preštetih glasov je ANC prejel 41,9 odstotkov glasov, kar je strm padec v primerjavi s 57,5 odstotka, ki jih je prejel na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2019.

Na drugem mestu je Demokratično zavezništvo (DA) s 23,4 odstotka. uMkhonto we Sizwe (MK), nova stranka, ki jo vodi nekdanji predsednik Jacob Zuma, je dosegla 11,3 odstotka in zmanjšuje podporo ANC-ju, zlasti v KwaZulu-Natal, Zumovi domači pokrajini.

MK je prehitela marksistično Stranko za ekonomsko svobodo (EFF), trenutno tretjo največjo stranko v parlamentu, ki je prejela 9,5 odstotka.

"Mislim, da je to dober dan za Južno Afriko. Zadnjih 30 let smo govorili, da bomo Južno Afriko rešili tako, da bomo zlomili večino ANC-ja. To nam je uspelo," je novinarjem sporočil vodja Demokratičnega zavezništva John Steenhuisen.

ANC je zmagal na vseh prejšnjih državnih volitvah po zgodovinskih volitvah leta 1994, ki so končale vladavino bele manjšine, vendar so Južnoafričani v zadnjem desetletju opazovali gospodarsko pešanje, naraščanje brezposelnosti in revščine ter propadanje infrastrukture, kar je privedlo do rednih izpadov električne energije.

Ugiba se, katerim strankam bo ANC pristopil, da bi z njimi sklenil koalicijo. Steenhuisen je zanikal, da bi se njegova stranka pogajala o koaliciji. "Pred tem moramo počakati na rezultate, vendar bo moja prva postojanka naše večstrankarsko zavezništvo," je dejal Steenhuisen, s čimer je mislil na zavezništvo, ki ga je z opozicijskimi strankami oblikoval pred volitvami.

"Koalicija sodnega dne"

Po napovedih južnoafriškega sveta za znanstvene in industrijske raziskave naj bi ANC po zaključku volitev prejel 40,5 odstotkov glasov. Vladajoča stranka se je še posebej slabo odrezala v zvezni državi KwaZulu-Natal, kjer je po delnih izidih MK dosegel 44,1 odstotka, ANC pa le 18,8 odstotka.

Delež glasov političnih strank bo določil število sedežev v državnem zboru, ki bo nato izvolil naslednjega predsednika. To bi lahko bil še vedno vodja ANC-ja, sedanji predsednik Cyril Ramaphosa. Slab rezultat na volitvah bi lahko spodbudil spremembo v vodstvu države, vendar je namestnica generalnega sekretarja ANC-ja Nomvula Mokonyane dejala, da ne bo odstopil.

"Nihče ne bo odstopil. Vsi smo prepričani, da mora Ramaphosa ostati predsednik ANC-ja," je dejala Mokonyane. "Posvetovali se bomo s strukturami ANC-ja, za zdaj se ne pogovarjamo z nikomer," je dodala.

Skupnost poslovnežev in vlagateljev je izrazila zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi ANC vstopil v koalicijo z EFF, ki poziva k odvzemu kmetij v lasti belcev ter nacionalizaciji rudnikov in bank, ali z Zumovo MK, ki prav tako zagovarja zaplembo zemlje.

Čeprav DA pravi, da želi odstaviti vladajočo stranko, Steenhuisen ni izključil partnerstva z ANC, da bi preprečil, kot je dejal, "koalicijo sodnega dne", ki bi v vlado pripeljala EFF ali MK.