Diplomati v okrožnici navajajo, da trenutni pristop ZDA v Siriji deluje proti sirski opoziciji in pomaga Asadu pri obstanku na oblasti, poslali pa so jo, ker je "trenutno stanje neznosno". Okrožnico je podpisalo 51 visokih predstavnikov, ki vladi svetujejo v zvezi s Sirijo. Kot poroča BBC, sicer interne "oporečniške depeše" za State Department niso nič neobičajnega, je pa redko, da bi toliko diplomatov izrazilo svoje nasprotovanje stališču Bele hiše.

Tiskovni predstavnik State Departmenta je prejem okrožnice potrdil, ni pa hotel komentirati njene vsebine.

Dokument poziva h konkretni grožnji vojaške akcije proti Asadovi vladi, da bi Damask prisilili k pogajanjem z uporniki. To izraža pomisleke, da propad skupnega ameriško-ruskega mirovnega procesa koristi režimu. O kršitvah prekinitve ognja poročata tako opozicija kot vlada. Toda Asad premirju ni najbolj naklonjen, njegove vojaške sile, ki jih vojaško podpirata Iran in Rusija, pa so odločne, da bodo ponovno zasedle strateška ozemlja, kot je ključno mesto Alep.

Clintonova s strožjo politiko?
Moskva se brani, da podpira napade proti islamskim skrajnežem, ki jih sporazum o ustavitvi ognja ne zajema, a je ameriški državni sekretar John Kerry vse bolj frustriran nad samovoljnim dejanjem sirskega režima, medtem ko sam poziva k diplomatskim rešitvam. "ZDA ne bodo samo sedele in bile izrabljene kot orodje, ki omogoča t. i. mirovni sporazum, medtem ko ga skuša ena glavnih strani izkoristiti in ogroziti celoten proces," je dejal nedavno.

Kerry Obamovo administracijo poziva k strožjim ukrepom proti režimu, da bi ga prisilili za pogajalsko mizo, podpisniki interne okrožnice pa menijo, da bo prav Kerry naklonjen njihovim pomislekom. A tudi to verjetno ne bo prepričalo Bele hiše, ki si je za prednostno nalogo v Siriji postavila boj proti Islamski državi (IS) in izogibanje državljanski vojni.

Obama si po krvavih ameriških posredovanjih v Afganistanu in Libiji ne želi še ene nove ameriške fronte na Bližnjem vzhodu, je pa njegova najverjetnejša naslednica, Hillary Clinton, bolj naklonjena odločnejšemu ukrepanju v Siriji, vključno z močnejšo podporo uporniškim skupinam. Tako da je oporečniško pismo morda naslovljeno tako nanjo kot na Kerryja, še ugiba BBC.

McCain Obamo obtožil za pokol v Orlandu
Obamo je sicer zaradi njegove domnevno preveč popustljive politike na Bližnjem vzhodu včeraj napadel tudi veteranski republikanski senator iz Arizone John McCain, ki je predsednika obtožil, da je neposredno odgovoren za nedavni pokol v Orlandu zaradi svoje politike do Iraka in Sirije, kjer da je dopustil vzpon IS-ja.

Na McCaina se je takoj vsula toča kritik demokratskih kolegov v senatu, ki so 80-letnega senatorja obtožili, da se vede podobno kot predsedniški kandidat Donald Trump, ki je Obamo obtožil, da je na strani teroristov. McCain je pozneje dejal, da se je zagovoril. Pojasnil je, da Obama ni odgovoren za napad osebno, ampak da je kriva njegova politika do Bližnjega vzhoda.

McCain Obami očita to, da je iz Iraka umaknil ameriške sile, kar je bilo sicer v dogovoru z iraško vlado in administracijo predsednika Georgea Busha mlajšega, ki je leta 2003 sprožil vojno v Iraku. Demokrati so McCainove besede izkoristili za napad nanj in vse senatne republikance, češ da so lutke Donalda Trumpa.