Foto:
Foto:
Ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer
Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer in turški zunanji minister Abdulah Gül

Na sedežu ZN-a je še poudaril, da morajo ZDA spoštovati omenjeni datum, ni pa omenjal, kako naj bi bila videti vlada, ki bo takrat prevzela oblast.

Annan je pred dnevi poslal v Irak skupino strokovnjakov ZN-a pod vodstvom posebnega odposlanca Lakhdarja Brahimija, ki naj bi na terenu preučila, ali je izvedba neposrednih volitev v Iraku mogoča še pred predajo oblasti Iračanom, kar naj bi se zgodilo 30. junija. Neposredne volitve v Iraku zahteva iraška šiitska skupnost.

Spremembe možne, datum določen
Ameriški civilni upravitelj v Iraku Paul Bremer je povedal, da so spremembe v načrtu za oblikovanje nove iraške vlade možne. Vendar pa, kot je pojasnil, datum predaje oblasti Iračanom ostaja isti. Dodal je, da bo ameriška vojska po 30. juniju ostala v Iraku, kjer naj bi bila, dokler ne bodo varnosti Iračanom sposobni zagotavljati iraški varnostniki.

Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan pa je dejal, da nasprotuje izvedbi volitev v Iraku pred 30. 6., ko naj bi civilni upravitelj oblast prepustil Iračanom. Ni še jasno, ali bodo potem takoj izpeljali volitve ali pa bodo to storili konec leta 2005, kot to želijo ZDA.

Nato pripravljen pomgati Španiji
Nato je pripravljen pomagati Španiji, če bo ta zamenjala Poljsko na čelu mednarodnih sil na jugu Iraka. To je po pogovorih s turškim zunanjim ministrom Abdulahom Gülom dejal generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, ki se je mudil na obisku v Ankari. Gül pa je dejal, da bo Turčija, če jo bodo Iračani pozvali in če bo v tem procesu sodeloval tudi ZN, rada prispevala k operaciji Nata.

Villepin: Nato ostaja izbira
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je dejal, da napotitve vojakov Nata v Irak ni mogoče izključiti. Ob tem je pojasnil, da bi morala napotitev Nata v Irak odobriti prehodna iraška oblast in Varnostni svet ZN-a.

Vendar je še opozoril, da je treba pri tem delovati zelo previdno, saj bi lahko sosede Iraka menile, da gre za agresijo držav Nata, posledica pa bi bili lahko širši spori med Zahodom in islamom. Odločitev o napotitvi Nata v Irak bi lahko najhitreje sprejeli na junijskem vrhu Severnoatlantskega zavezništva v Carigradu.