Argentinska televizija je predvajala posnetke zamaskiranih posameznikov, ki so poskušali vdreti v trgovine, kioske in veleblagovnice - kar jim je na koncu tudi uspelo -, v policiste pa so metali kamenje.
Dogodki so marsikaterega gledalca spomnili na tiste izpred desetih let, ko so v času najhujše gospodarske krize brezposelni množično ropali trgovine, v nemirih je življenje izgubilo najmanj deset ljudi, argentinski predsednik Fernando de la Rua pa je 20. decembra 2001 odstopil.

Zadnje nasilje je izbruhnilo v petek, in sicer v tretjem največjem argentinskem mestu, Rosariu. Nepridiprave so morali policisti razgnati s solzivcem in plastičnimi naboji. Med plenjenjem sta dva človeka izgubila življenje, ranjenih je bilo 25 ljudi, policija pa je aretirala približno 130 posameznikov.

Vodja sindikata zavrača vpletenost v incidente
Pristojni državni organi so morali v smučarsko letovišče Bariloche poslati okoli 400 policistov, saj je več sto ljudi vdrlo v najmanj tri trgovine in odneslo elektronske naprave, oblačila, igrače in tudi hrano. Tovrstni incidenti so se zgodili še v industrijskih mestih Campana, Zarate, Resistencia in San Fernando. V več mestih je tako kljub predbožični nakupovalni sezoni veliko trgovin zaprlo vrata zaradi strahu pred širjenjem plenjenja.

Predstavniki vlade za incidente že krivijo javne sindikate in opozicijo, češ da nasprotujejo predsednici Cristini Fernandez de Kirchner. Vodja javnega sindikata Hugo Moyanos je vse očitke zavrnil.

"Motiv ni bila socialna stiska"
Predstavnik varnostnega urada Sergio Berni ob tem trdi, da motiv tokratnih ropov ni bila socialna stiska, saj so ljudje kradli plazmatelevizorje in radie, ne pa hrane: "V Argentini je del prebivalcev, ki želijo državo voditi v nasilje in kaos. A Argentina danes ni ista, kot je bila leta 2001," je dejal. Tudi varnostni minister province Santa Fe Raul Lamberto je napade na trgovine označil za vandalizem in ne kot znak socialnih nemirov.

Argentina v tehnični recesiji?
To je seveda težko verjeti, saj je v Argentini vse večje splošno nezadovoljstvo med ljudmi. Država ima počasno gospodarsko rast in visoko inflacijo, zaradi česar bi jo lahko tudi izključili iz skupine G20, piše BBC.
Argentina je imela v letu 2012 7,2-odstotno inflacijo, realna gospodarska rast je bila 3,8-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila 7,2-odstotna, proračunski primanjkljaj pa je bil 0,7-odstoten. Kot še piše BBC, pa nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da bi bila lahko Argentina v tehnični recesiji.