Kandidatka svobodnjakov, kontroverzna Barbara Rosenkranz, je dobila 15,6 odstotka glasov, kandidat avstrijske krščanske stranke (CPÖ) Rudolf Gehring pa 5,4 odstotka. Pri štetju sicer še niso upoštevali glasov, oddanih po pošti.

"Za mnoge je prepričljiva Fischerjeva zmaga celo nekakšno presenečenje. Dejstvo je, da si je Avstrija z današnjim dnem oddahnila. Nekako je obvarovala svoj demokratični obraz pred mednarodno javnostjo, kajti ksenofobni in protimanjšinsko usmerjeni svobodnjaki so doživeli dokaj boleč poraz. Nasproti sta si stala dva povsem različna vrednostna sistema. Na eni strani svobodnjaki, na drugi Fischer. Prepričljiva zmaga Fischerja je dober odraz za avstrijsko demokracijo," je izid volitev komentiral Lojze Kos, dopisnik RTV Slovenije iz Avstrije za TV Dnevnik.

Slaba volilna udeležba klofuta politični eliti
Udeležba 6.355.620 avstrijskih volilnih upravičencev je bila z 49,2 odstotka rekordno nizka. Slaba volilna udeležba je "neke vrste politična klofuta avstrijski politični eliti in demokraciji nasploh, kajti tako nizko volilno udeležbo so pričakovali redki. Vzroki so različni, dejstvo pa je, da se druga največja stranka, Ljudska stranka, ni udeležila volitev s svojim lastnim kandidatom. Predvsem pa gre za protest volilnega telesa, ki je na nek način bojkotiralo volitve," meni Kos. Uradne rezultate bodo objavili 10. maja.

Vse javnomnenjske raziskave so napovedovale gladko zmago Fischerja z okoli 80 odstotki podpore. Sam si je kot cilj zastavil doseči absolutno večino v vseh devetih avstrijskih zveznih deželah.

Na volitvah pred natanko šestimi leti, 25. aprila 2004, je za Fischerja glasovalo 52,4 odstotka volivcev, za njegovo protikandidatko, tedanjo zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner iz Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), pa 47,6 odstotka. Volilna udeležba pred šestimi leti je bila 71,6 odstotka. ÖVP na letošnjih volitvah ni imela svojega kandidata.

Predsedniške volitve so potrdile, da je Fischer, ki je med dolgo politično kariero opravljal številne funkcije, od ministra za znanost in raziskave do predsednika parlamenta, eden najbolj priljubljenih avstrijskih politikov. Čeprav predsednika v Avstriji nima večje politične vloge, ga Avstrijci vidijo kot nekakšnega očeta naroda.

Miren in diplomatski politik, za katerega je njegov politični mentor, nekdanji kancler Bruno Kreisky dejal: "Ko se stvari zapletejo, gre v kopalnico in pride ven, ko je zadeva rešena", to vlogo očeta naroda 'igra' odlično.

Izjemno skrajni nazori
Mednarodni tisk pa je več pozornosti kot favoritu namenjal njegovi protikandidatki, Barbari Rosenkranz, ki je leto in pol po smrti strankarskega kolega Jörga Haiderja ponovno oživila avstrijsko skrajno desnico. Za 51-letnico strogega videza in pomenljivega nadimka "mati Reich", ki je kampanjo vodila s sloganom "Brez poguma, brez vrednot", ni nihče pričakoval, da bi lahko zmagala na volitvah, a strankarski strategi upajo, da bo njena priljubljenost tlakovala pot strankarskemu kolegu Heinz-Christianu Stracheju, ki si želi drugo leto postati dunajski župan.

Da je Fischerjeva edina omembe vredna tekmica v volilni tekmi skrajna desničarka iz stranke, ki jo nenehno omadežujejo nacistične povezave, kaže na "srhljiv obrat v desno" po Evropi, opozarja nemški Osrednji judovski svet. Njen soprog Horst je nekdanji član prepovedane neonacistične stranke NDP, zbiratelj sredstev za zaprte neonaciste in založnik skrajno desničarske revije Fakten.

Živčna ob protestih
Med kampanjo se je Rosenkranzeva upirala, da se nazorov njenega soproga ne bi smelo uporabiti proti njej, in se pritoževala nad "neprecedenčno gonjo" proti njej. V svojih javnih nastopih se včasih zdi nerodna in živčna v soočenjih. Eno zborovanje je celo protestno zapustila, ker se je počutila obkoljeno z žvižgajočimi protestniki. V Gradcu pa so jo vidno razjezili protinacistični protestniki, ki so jo izžvižgavali, metali vanjo najrazličnejše predmete in ji kazali sredinec.