Razen Jacquesa Chiraca, čigar priljubljenost je med majem in julijem 1995 padla za 15 odstotkov, je to največji padec podpore za francoskega predsednika.

Kljub padcu podpore pa je Macronova priljubljenost še vedno precej visoka, še posebej v primerjavi z njegovimi predhodniki. Septembra 1981 je tako Francoisa Mitteranda podpiralo 48 odstotkov vprašanih, Francois Holland je imel julija 2012 56-odstotno podporo, precej boljše se je odrezal samo Nicolas Sarkozy, ki so mu ankete julija 2007 namerile 66-odstotno podporo, navaja AFP.

V javnomnenjski raziskavi, ki so jo izvedli med 17. in 22. julijem, je sodelovalo 1.947 vprašanih.

Nekaj podpore med volivci je izgubil tudi novi francoski premier Eduard Philippe. Z delom premierja je zadovoljnih 56 odstotkov vprašanih, kar je za osem odstotkov manj kot v zadnji javnomnenjski raziskavi.

Odlika na mednarodnem parketu, doma druga zgodba
Medtem ko se je Macron, z 39 leti najmlajši francoski predsednik do zdaj, ob nastopu mandata na svetovnem parketu dobro izkazal in tudi v francoski narodni skupščini dobil solidno večino, prvi trije meseci njegovega predsednikovanja niso minili brez težav. Njegove varčevalne reze v proračun so kritizirali tako opozicija kot mediji, zaradi njih se je zapletel v oster spor s francoskimi župani.

Varčevanje je med drugimi kritiziral tudi načelnik generalštaba francoske vojske Pierre de Villiers, zaradi česar si je prislužil javno grajo Macrona. De Villiers je nato podal svoj odstop, v odstopni izjavi pa zapisal, da ne more več zagotavljati takega delovanja vojske, ki bi bilo potrebno za zagotavljanje zaščite Francije in Francozov.

Macron, nekdanji investicijski bančnik, je tudi podprl novi francoski zakon o varnosti, za katerega nekatere organizacije za človekove pravice menijo, da prinaša nekaj prestrogih ukrepov. Številne upokojence skrbi Macronov dvig davkov - morda je tudi zato predsednik v starostni skupini nad 50 let izgubil okoli 12 odstotkov priljubljenosti.

Z višav na trdna tla
Opozicija in nekateri mediji so tudi izrazili pomisleke zaradi koncentracije moči v rokah predsednika, ko je Macronu uspelo pridobiti večino tudi v parlamentu.

V Deutsche Welle so v včerajšnjem mnenjskem članku o "Macronu na prestolu" zapisali celo, da francoski predsednik, sicer v zunanji politiki pravi "zmagovalec", doma pospešeno vlada kot avtokrat in da bo "moral hitro odrasti".

"Njegovih evforičnih medenih tednov je zdaj konec in zdi se, da je predsednik zdaj trdo padel na realna tla zaradi domače realnosti. Zdi se, kot da bi kar naenkrat odkril tisto, kar je jasno že dolgo - da bo moral narediti milijardne reze za prihajajoči proračun, če ne želi preseči dolga," piše DW.

In še: "Tudi Mitteranda so imeli včasih za božanstvo. Ampak tanka je meja med povzdignjenostjo in tarčo posmeha. In Macron pospešeno prečka to mejo. Avtoriteto je zamenjal za avtoritarnost in daje vtis opitosti z lastno močjo."

Macron je bil za novega francoskega predsednika izvoljen v drugem krogu volitev 7. maja, ko je s 66 odstotki premagal svojo tekmico, skrajno desno Marine Le Pen. Ta je prejela 34 odstotkov glasov volivcev.