Gibanje, ki ga je Macron ustanovil pred komaj 16 meseci, je z uspehom dodobra spremenilo francosko politično pokrajino, čeprav bo njegovim kandidatom pripadlo precej manj od celo 470 sedežev, kolikor so jim jih napovedovale nekatere ankete. Vsekakor pa daje 39-letnemu predsedniku države eno največjih večin v parlamentu po drugi svetovni vojni, ki odpira pot izvedbi njegovih reform - zmanjšanju proračunskih izdatkov v naslednjih petih letih za 60 milijard evrov, zmanjšanju števila javnih uslužbencev za 120.000, reformo trga dela in znižanje preveč radodarnih državnih pokojnin.

"Pravo zmago bomo dosegli čez pet let"
"Še pred enim letom si ne bi nihče predstavljal tovrstne politične prenove," je v nedeljo zvečer dejal premier Edouard Philippe. Tiskovni predstavnik Macronovega gibanja Christophe Castaner pa je po zmagoslavju za Guardian dejal: "Francozi so nam dali jasno večino, ne pa tudi bianko čeka. Dali so nam odgovornost. Pravo zmago bomo dosegli čez pet let, ko bomo dejansko spremenili stvari." Za absolutno večino so potrebovali vsaj 289 sedežev. Vse od leta 1958, ko je v Elizejski palači stanoval Charles de Gaulle, še noben francoski predsednik ni imel v parlamentu tako močne večine.

Poraz socialistov in Republikancev
Naprej, republika (La République en Marche - La REM) je popolnoma porazila do zdaj vladajoče socialiste. Ti so po petletnem mandatu predsednika Françoisa Hollanda, ki so ga zaznamovali visoka brezposelnost in socialni nemiri, iz volitev izšli kot največji poraženci. Od 250 sedežev jim jih je uspelo ubraniti le 29. "Poraza socialistične stranke se ne da zanikati," je dejal vodja stranke Jean-Christophe Cambadelis, ki je že v prvem krogu 11. junija izgubil svoj sedež in v nedeljo zvečer odstopil tudi s čela socialistov.

Bolje kot socialisti, a še vedno slabo, so se odrezali desni Republikanci, ki so osvojili 131 poslanskih sedežev, medtem ko so jih do zdaj zasedali 200. Ostajajo glavna opozicijska stranka in imajo po besedah njenega vodje Françoisa Baroina dovolj sedežev, da bodo lahko "branili svoja prepričanja".

Le Penova znova v parlamentu
Vse prej kot zadovoljni z volilnim izidom so tudi v skrajno desni Nacionalni fronti, ki je po osvojila osem poslanskih mest. Med novimi poslanci je prvič tudi predsedniška kandidatka in predsednica stranke Marine Le Pen, a stranki ni uspel cilj 15 poslancev, ki so pogoj za oblikovanje poslanske skupine. Kljub temu je Le Penova vztrajala, da imajo še vedno pomembno vlogo, češ da so "edina sila upora proti zvodenelosti Francije, njenega socialnega modela in njene identitete". Skrajno leva Nepokorna Francija je osvojila 17 sedežev in le s težavo ohranja zagon iz predsedniških volitev. Njen takratni kandidat Jean-Luc Melenchon je osvojil poslanski sedež v Marseillu z obljubami, da se bo bojeval proti Macronovi reformi trga dela.

Več kot tretjina poslank
Nova sestava parlamenta bo bistveno drugačna od dosedanje, v njej pa bodo v povprečju veliko mlajši poslanci iz etnično različnih ozadij. V njem bo 223 žensk oziroma skoraj 39 odstotkov, kar je rekordno število. Približno polovica kandidatov stranke Naprej, republika je bila praktično z neznanih in zelo raznolikih področij delovanja. Druga polovica je mešanica sredinskih in zmernih levih in desnih politikov iz uveljavljenih strank.

Rekordno nizka udeležba
Macronov uspeh je nekoliko zasenčila nizka volilna udeležba, ki je znašala nekaj manj kot 44 odstotkov. Še posebej malo volivcev je oddalo glas v območjih z najnižjim življenjskim standardom. V svojih odzivih so jo omenjali vsi nasprotni kandidati, češ da priča o tem, da dejanska podpora Macrona sploh ni tako velika. Opozarjajo tudi, da (ne)udeležba pošilja pomembno sporočilo novi vladi.

Po mnenju nekaterih opazovalcev so bili volivci tudi naveličani volitev, saj je nedeljski drugi krog parlamentarnih predstavljal že četrte v razponu dveh mesecev.