Po besedah ministrice je skrb za mir in varnost ter zaščita multilateralizma, listine Združenih narodov in mednarodnega prava skupna odgovornost. "S kitajsko stranjo se moramo pogovarjati in se želimo konstruktivno pogovarjati, skupaj sedimo v Varnostnem svetu ZN-a," je dejala.

S kitajskim zunanjim ministrom Vang Jijem sta se strinjala glede potrebe po miru v Gazi, zaščiti civilistov in priznanju palestinske državnosti. "Vendar pa lahko zdaj največ naredimo, da pritisnemo skupaj kot mednarodna skupnost na vse strani, da ne pride do razširitve konflikta," je ocenila. Ob tem je poudarila, da morajo ZDA uporabiti svoj vpliv v Izraelu.

Kitajskemu kolegu je prenesla sporočilo, da gre pri vojni v Ukrajini za varnost v Evropi, ki jo skrbi navezava Pekinga z Moskvo. Kot je dejala, si sama želi, da bi tako Kitajska kot širša mednarodna skupnost sodelovali v t. i. mirovni formuli, ki bi privedla do končanja vojne.

Kitajska vselej poudarja, da želi videti čimprejšnjo prekinitev ognja v Ukrajini, ki bi ji sledila mirovna konferenca z udeležbo Rusije. Peking pri tem zagovarja načela spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav, a hkrati poudarja, da je treba upoštevati legitimne varnostne interese vseh strani.

Tanja Fajon poudarila zavezanost politiki ene Kitajske

S kitajskim sogovornikom je ministrica spregovorila tudi o napetostih v Tajvanski ožini med Pekingom in samoupravnim Tajvanom. Ponovila je zavezanost politiki ene Kitajske, v skladu s katero Slovenija Peking priznava kot zastopnika kitajskega ljudstva, a izrazila skrb zaradi rožljanja orožja na omenjenem območju. Vse strani je pozvala, naj se vzdržijo provokacij, saj da je status quo pomemben.

Ob koncu je poudarila pomen sodelovanja med Evropo in Kitajsko kljub razlikam, pri čemer pa je opozorila, da so pogledi na spoštovanje človekovih pravic različni, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

V osredju obiska, ki ga je Tanja Fajon začela v sredo, je zlasti gospodarsko sodelovanje. V okviru tega je na Kitajskem tudi številčna gospodarska delegacija, s katero se je ministrica danes sestala z namestnikom ministra za trgovino Ji Lingom.

Slovenijo skrbi iskanje alternativ Luki Koper

Po srečanju je med drugim izrazila skrb zaradi dejstva, da Kitajska išče alternativna severnoevropska pristanišča, kar negativno vpliva na pretovor v Luki Koper. Vendar pa so si bili sogovorniki enotni v želji po zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja. Dogovorili so se za ustanovitev delovne skupine, ki bi neravnovesja v trgovini odpravila.

"V interesu Slovenije je, da zagotavljamo enake pogoje, znati moramo upravljati svoje razlike," je kitajskim sogovornikom dejala ministrica. Dodala je, da si vsi želijo, da bi gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in članicami EU-ja temeljilo na poštenih pravilih konkurence.

Slovenija je v letu 2023 na Kitajsko izvozila za 259 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za kar 7,4 milijarde. S tem se je Kitajska lani uvrstila na četrto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi, medtem ko je na istem seznamu še pred petimi leti zasedala komaj 13. mesto.

Ministrica je pred tem obiskala Japonsko, kjer se je med drugim zavzela za krepitev gospodarskega in znanstvenega sodelovanja.