Posilstvo tako ni več le "prisilni spolni odnos", ampak "nekonsenzualni spolni odnos". Prejšnja definicija namreč ni ščitila ljudi, ki so bili prisiljeni v spolni odnos, in je žrtve odvračala od prijav napadov.

Prihajalo je tudi do nedoslednih sodnih odločitev, zaradi česar so se še krepili pozivi k spremembam, poroča BBC. Leta 2014 je recimo sodišče oprostilo moškega, obtoženega posilstva, ki je 15-letnico pritisnil ob steno in imel z njo spolni odnos, medtem ko se je upirala. Sodišče je razsodilo, da zaradi njegovih dejanj deklici ni bilo "izjemno težko", da bi se uprla. Najstnico so obravnavali kot odraslo osebo.

Nova zakonodaja, ki jo je danes sprejel zgornji dom japonskega parlamenta, predvideva osem scenarijev, v katerih žrtev težko izrazi nestrinjanje s spolnim odnosom.

Med drugim gre za primere, ko je žrtev opita ali pod vplivom mamil, ko je tarča nasilja ali groženj, ali ko je prestrašena. Zakonodaja opisuje tudi zlorabo moči, ko je žrtev zaskrbljena zaradi posledic zavrnitve.

Starost privolitve so ob tem zvišali s 13 na 16 let. To starost so spremenili prvič od njene uvedbe leta 1907.

Nekdo, ki je imel spolni odnos z mladoletno osebo, staro od 13 do 15 let, pa bo kaznovan le, če je pet ali več let starejši oziroma starejša od te mladoletne osebe.

Ob tem so podaljšali čas zastaranja oziroma čas za prijavo posilstva z 10 na 15 let, da bi imele žrtve na voljo več časa.

Zakonodaja prepoveduje tudi vsiljivo fotografiranje, recimo pod krili, ali tajno snemanje spolnih odnosov.

Do sprememb prihaja po več oprostilnih sodbah v primerih posilstev leta 2019, ki so povzročile ogorčenje javnosti. Po aprilu 2019 so se na 11. dan vsakega meseca aktivisti in aktivistke zbirali v japonskih mestih in zahtevali kaznovanje odgovornih za posilstva ter izražali solidarnost s preživelimi spolnih napadov.

Nekateri aktivisti pa pravijo, da zakonodajne spremembe rešujejo le del problema. Kazuko Ito, podpredsednica organizacije Človekove pravice zdaj s sedežem v Tokiu, je dejala, da je treba obravnavati tudi "popačene ideje" o seksu in privolitvi, ki so se širile več generacij.

Aktivisti tudi opozarjajo, da se morajo preživeli počutiti opolnomočene, da prijavijo napad. Pogosto so namreč deležni groženj in žaljivk na spletu, ko v javnosti spregovorijo o svoji izkušnji.