Ši je 30 svetovnih voditeljev pozval, naj se pridružijo kitajskemu projektu obnove svilne poti. Foto: EPA
Ši je 30 svetovnih voditeljev pozval, naj se pridružijo kitajskemu projektu obnove svilne poti. Foto: EPA

Kitajski predsednik je ob dvomu zahodnih držav in očitkih, da gre pri sodelovanju za dolžniško past, poskusil spremeniti retoriko. "Gre za najboljšo situacijo za vse udeležence, ne za shemo 'vi izgubite, mi zmagamo'," naj bi kitajski predsednik po navedbah kitajskega zunanjega ministrstva skušal prepričati okoli sto na konferenci sodelujočih držav.

Na srečanju z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom je dejal, da je megalomanski infrastrukturni projekt En pas, ena pot koristen za vse strani, ne le za Kitajsko.

"Zgraditi moramo odprto svetovno gospodarstvo in zavračati protekcionizem," je še dejal Ši več kot 30 voditeljem z vsega sveta, med katerimi so bili ruski predsednik Vladimir Putin, italijanski premier Giuseppe Conte in pakistanski premier Imran Khan.

Gre za očiten udarec ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi protekcionistični in izolacionistični politiki pod sloganom Najprej Amerika. Med predstavniki okoli stotih držav, ki se udeležujejo srečanja, ni nobenega iz ZDA.

Na koncu konference je Ši oznanil, da so na dogodku podpisali za 64 milijard dolarjev (57 milijard evrov) dogovorov za financiranje projekta En pas, ena pot, vendar podrobnosti ni razkril.

Med opaznejšimi udeleženci je ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA
Med opaznejšimi udeleženci je ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA

Obnavljanje svilne poti

Cilj kitajske pobude je prek velikih infrastrukturnih projektov obnoviti nekdanjo svilno pot med Evropo in Kitajsko. Peking je od leta 2013 do zdaj v projekt vložil okoli 90 milijard dolarjev, medtem ko so kitajske banke zagotovile od 200 do 300 milijard dolarjev posojil.

Projekt, ki vključuje železniške in cestne projekte v Aziji, Afriki in Evropi, je ocenjen na kar tisoč milijard dolarjev.

Voditelji zahodnih držav opozarjajo na pasti zadolževanja pri projektu. Šrilanka je bila lani Kitajski prisiljena v 99-letni najem odstopiti del pristanišča, potem ko ji je bila nezmožna odplačati 1,4 milijarde dolarjev vredno posojilo. Kljub opozorilom, tudi iz Washingtona, se mu pridružuje vse več držav.

Britanski finančni minister, francoski zunanji minister in nemški gospodarski minister, ki so vsi sodelovali na konferenci, so poudarili nujnost visokih standardov transparentnosti.

Po Italiji k projektu tudi Švica

Ta mesec se mu je kot prva članica skupine sedmih najrazvitejših držav G7 pridružila Italija, kot druga izmed najbolj razvitih držav bo k projektu pristopila Švica.

Kitajski predsednik je ob kritikah pobude v petek na odprtju mednarodne konference obljubil večjo preglednost, več sodelovanja med državami, večjo skrb za okolje in boj proti korupciji. Zavrnil je očitke voditeljev zahodnih držav, ki opozarjajo na pasti zadolževanja pri projektu in trdijo, da je geopolitično sredstvo, s katerim želi Kitajska postati globalna supersila. Napovedal je tudi, da bo Kitajska odpravila tiste subvencije za svoja podjetja, ki ovirajo pošteno konkurenco, kar je glavna zahteva ZDA pred nadaljevanjem trgovinskih pogajanj prihodnji teden.