Dan po božiču pred šestimi leti se je zgodila ena najhujših naravnih nesreč v zgodovini. Indonezijo je najprej stresel silovit potres z močjo 9. stopnje po Richterjevi lestvici, dobro uro pozneje pa je uničujoč cunami poplavil obalna območja bližnjih azijskih držav. Rušilni cunami je prizadel 12 držav Indijskega oceana, poleg Indonezije še Šrilanko, Indijo, Tajsko, Maldive, Malezijo, Mjanmar, Bangladeš, Sejšele, Tanzanijo, Kenijo in Somalijo.

Več deset metrov visoki popotresni valovi, ki so se premikali s hitrostjo več kot 500 kilometrov na uro in so se v nekaj urah razširili vse do afriške obale, so pod seboj pometli vasi, turistična letovišča, ribiške vasi in na tisoče domov. Voda je odplaknila hiše, ceste, mostove, vodovodno in električno napeljavo, ladje, kmetijske površine in drugo infrastrukturo. Milijoni ljudi so ostali brez strehe nad glavo, osnovnih sredstev za preživetje in svojcev.

Najhuje v indonezijski pokrajini Aceh
Najbolj je bila prizadeta indonezijska pokrajina Aceh na otoku Sumatra, kjer je umrlo najmanj 168.000 ljudi, od tega jih 37.000 še vedno pogrešajo oz. jih je najverjetneje odplavilo morje. V Šrilanki je umrlo okoli 45.000 ljudi, 12.000 ljudi je umrlo v Indiji, 8.000 ljudi pa na Tajskem. Več sto življenj je cunami zahteval tudi na Afriškem rogu, med žrtvami iz približno 50 držav vsega sveta pa so bili tudi številni turisti.

Cunami je povzročil ogromno gmotno škodo, brez strehe nad glavo je ostalo skoraj dva milijona ljudi. Nastalo škodo so ocenili na deset milijard dolarjev, še posebej pa je bila prizadeta ena najpomembnejših gospodarskih vej na poplavljenih območjih - turizem.

Obsežna mednarodna pomoč kaže prve uspehe
Po katastrofi je stekla obsežna mednarodna pomoč za obnovo domov, šol in infrastrukture. Mednarodna skupnost je za obnovo namenila več kot 13 milijard dolarjev, v zadnjem poročilu pa Združeni narodi ugotavljajo, da si je uničena provinca Aceh opomogla nad vsemi pričakovanji, saj naj bi bila v primerjavi z razmerami pred šestimi leti nerazpoznavna.

"Ljudje so dosegli neverjeten napredek, kar se tiče fizične obnove njihove skupnosti," je zapisano v poročilu, "a nekateri ključni elementi razvoja ostajajo nedosegljivi." Združene narode tako skrbijo predvsem revščina, nizka pričakovana življenjska doba in drugi pokazatelji blaginje ljudi, ki kažejo precej bolj skrb vzbujajoč položaj v primerjavi z drugimi predeli Indonezije. Ob tem so Združeni narodi zapisali še, da morajo oblasti poskrbeti za težave, ki še vedno pestijo provinco, med njimi sta predvsem preprečevanje naravnih katastrof in zaščita pred njimi.

Koordinator Združenih narodov v Indoneziji El Mostafa Benlamlih je prepričan, da bi morale biti skupnosti v Acehu bolj zaščitene, če želijo, da se izboljšajo življenjske razmere. "Če so šole boljše zgrajene, če bolnišnice ne stojijo na najobčutljivejših območjih, če so ceste bolj kakovostne, je to dober začetek. Vendar pa je treba zagotoviti tudi, da ne vlagate v 'ranljiva' območja blizu morja," je povedal Benlamlih.

Bolečina med ljudmi še vedno velika
A kljub nekaterim uspehom in premikom na bolje duševne rane preživelih v Acehu in drugod še niso povsem zaceljene, saj številni ljudje še šest let po katastrofi upajo, da bodo morda našli pogrešane svojce, še vedno pa je v ljudeh zakoreninjen tudi strah pred morjem. V vseh v cunamiju prizadetih državah bodo danes potekale žalne slovesnosti v spomin na ta črni dan in njegove žrtve.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj fotografij prizadetega območja iz leta 2004 ter let 2009 in 2010, ko se je že začela obnova.