Predsedniške volitve v Siriji bodo 3. junija, potekale pa naj bi le na območju, ki je pod vladnim nadzorom. Bašar Al Asad sicer vodi državo od leta 2000, ko je nasledil svojega očeta Hafeza Al Asada - ta je Sirijo vodil 30 let.

Izločena konkurenca
V Siriji so sprejeli nova volilna pravila, ki od kandidatov zahtevajo, da so zadnjih deset let prebivali v Siriji, kar glavnim opozicijskim voditeljem, ki živijo v izgnanstvu, preprečuje kandidaturo.

S spremembami iz leta 2012 je bil odpravljen dosedanji referendumski sistem volitev, na katerih je bil leta 2000 in 2007 Asad potrjen s skoraj 100 odstotki. Ustavne spremembe prvič omogočajo nastop več kandidatov.

Triletna državljanska vojna
Vojna v Siriji je vzniknila v navalu arabske pomladi na Bližnjem vzhodu. Glavni spopadi so med pripadniki vladajoče stranke Baat, katere predsednik je Al Asad, in uporniškimi silami, ki želijo, da stranka prekine svojo dinastijsko vladavino.

Nemiri v državi so se sprva začeli s protesti 15. marca leta 2011, ki pa so se kmalu sprevrgli v oborožene spopade, v katerih je umrlo sedem policistov in štirje protestniki. Protestniki so na začetku zahtevali le uvedbo demokracije in gospodarske reforme, po posredovanju vojske aprila istega leta pa so zahtevali tudi odstop predsednika države.

V državljansko vojno so se leta 2013 vključili tudi člani libanonskega uporniškega gibanja Hezbolah, ki pomagajo vladnim silam, Al Asadu pa vseskozi stoji ob strani Rusija, ki je v Varnostnem svetu ZN-a večkrat preprečila poskus mednarodnega posredovanja na sirskih tleh. To je na neki način poglobilo razhajanja med Rusijo in ZDA, ki skupaj s Katarjem, Savdsko Arabijo in Turčijo oborožuje upornike.

Število mrtvih v državljanski vojni je preseglo 100.000, število ljudi oziroma beguncev, ki so morali zapustiti državo, je preseglo tri milijone, okoli štiri milijone Sircev je razseljenih po sami državi.