Vlado predsednika Bašarja Al Asada je zato pozvala, naj poskrbi, da bo izpolnil zavezo, ki narekuje, da bodo do 30. junija uničene vse zaloge kemičnega orožja. Po besedah Kaagove je preostalih osem odstotkov kemičnega orožja, ki ga je bilo v celoti 1.300 ton, shranjenih na enem mestu. "Premestitev oziroma uničenje 92,5 odstotka kemičnega orožja pa pomeni precejšnji napredek," je dejala v Damasku. Dejala je sicer tudi, da to orožje še ni uničeno, poroča BBC.

Večina sirskega kemičnega orožja sicer obstaja v obliki ločenih materialov, ki postanejo smrtonosno orožje le, ko se jih zmeša. Kaag je sicer dejala, da sirskega kemičnega programa ni več, saj so ostali le njegovi posamezni elementi, oprema in poslopja, potrebna za proizvodnjo, pripravo in izstrelitev kemičnega orožja pa so bila uničena.

Rekla je, da se da majhno količino orožja uničiti tudi znotraj Sirije. Pomemben pa je dostop do kraja, kjer je orožje shranjeno.

Dogovor, ki je preprečil napad Zahoda na Sirijo
V skladu z ameriško-ruskim dogovorom iz lanskega leta, je Sirija pristopila h Konvenciji o kemičnem orožju in se zavezala k predaji svojega celotnega kemičnega orožja do konca letošnjega junija. Sirija je sicer že zamudila rok za uničenje vsega takšnega orožja na dostopnih lokacijah, ki je bil 13. aprila, poroča Al Džazira.

Poleg kemičnega orožja, ki je še ostalo, poteka spor tudi glede tega, ali mora Sirija uničiti tudi preostalih 12 proizvodnih pogonov, kjer se lahko proizvaja kemično orožje. Damask želi te lokacije zapečatiti, pogoni pa naj bi bili tudi že neuporabni, zahodne države pa želijo njihovo popolno uničenje. Bojijo se namreč, da bi se lahko pogoni zopet začeli uporabljati.

Pojavljajo se tudi vprašanja, kdo je v Siriji v zadnjih tednih izvedel napade s plinom klorin. Režim krivi protivladne skupine, opozicijski aktivisti in zahodne sile pa trdijo, da so plin uporabile vladne sile. Kot poroča BBC, se dogovor, s katerim je tik pred zdajci preprečeno ameriško bombardiranje Sirije, ne nanaša na klorin.

Za zdaj šest predsedniških kandidatov
Potegovanje za predsedniško funkcijo na volitvah, ki bodo 3. junija, je napovedalo šest kandidatov. Kot je dejal predsednik sirskega parlamenta, so se poslovnežu Hasanu Abdulahu Al Nuriju, ki je študiral v ZDA, in neodvisnemu poslancu, nekdanjemu komunistu, Maherju Al Hadžarju, tako pridružili še edina kandidatka Savsan Hadad, sicer inženirka, Samir Maala, profesor mednarodnega prava, ter Mohamed Firas Radžuh in Abdel-Salam Salameh.

Al Asad sicer še napovedal svoje kandidature, a je že močno namignil, da želi nadaljevati na predsedniškem položaju.