A morda je bil bolj kot predložitev zakona Berlusconijeve konservativne stranke Ljudstvo svobode presenetljiv odziv premierja Silvia Berlusconija samega: ta je namreč osnutek zavrnil in se odmaknil od starih delitev, ki jih je v zadnjih letih prav sam najbolj spodbujal.
Časti in pokojnine za oboje
V Italiji je 25. aprila, na dan praznika osvoboditve, zmage nad fašizmom in nacizmom, oživela žolčna debata glede omenjenega predloga, po katerem bi počastili Italijane, ki so umrli v boju na strani fašistov. Po predlaganem zakonu bi bili vsi, ki so se borili v drugi svetovni vojni - tako partizani kot tudi tisti, ki so bili na strani fašističnega diktatorja Benita Mussolinija -, deležni posebnih časti in pokojnin, s čimer bi bili obe strani de facto izenačeni.
Berlusconijeva koalicija ima v parlamentu udobno večino, med njimi pa je tudi desničarsko Narodno zavezništvo, na čelu katerega je nekdanji neofašist Gianfranco Fini.
Na poti do novega avtoritarnega režima
Osnutek je bil prvič predlagan v spodnjem domu parlamenta sicer že junija, a razprava se je zaostrila v soboto, na državni praznik, ki zaznamuje protinacistično partizansko vstajo, ki se je začela 25. aprila 1945 na severu države, končala pa s tem, ko so Mussolinija ustrelili in ga skupaj z njegovo ljubico obesili na streho bencinske črpalke na milanskem trgu Loreto.
Opozicija je s podporo zveze še živečih partizanov skušala osnutek blokirati, češ da gre za "izdajalski" poskus tlakovanja poti novemu avtoritarnemu režimu. "Eno je dati človeško spoštovanje, a ne moreš enačiti tiste, ki so se borili na pravi strani, s tistimi, ki so se borili za tragično napačne ideale," je dejal vodja opozicije Dario Franceschini in pozval Berlusconija, naj svoje podpornike pripravi do umika osnutka.
Spravljivi premier
In Berlusconi, najbogatejši državljan, ki je leta in leta s "komunistom" obkladal vsakogar, ki se ni do pikice strinjal z njim, se je začuda postavil na stran - opozicije.
V svojem govoru na sobotni proslavi je dejal, da ima Italija "naugasljiv dolg" do partizanov in zaveznikov, ki so žrtvovali svoja življenja za italijansko svobodo. Ob tem je zatrdil, da za sporni osnutek sploh ni vedel in da ga bo "seveda umaknil": "Če bi vedel zanj, ga ne bi bilo."
Alessandra Mussolini ogorčena
A v isti sapi je predlagal, da se ime praznika, ki ga zaznamujejo 25. aprila, iz "dneva osvoboditve" spremeni v "dan svobode". Levica je protestirala, vendar se je pomirila, ko so sledili premierjevi spravni predlogi. Z manj navdušenja se je na spravo odzvala "ducejeva" vnukinja Alessandra Mussolini, sicer evropska poslanka.
Prizorišče Berlusconijevega slavnostnega govora je bil majcen zaselek Onna, ki je imel velik simbolni pomen. Kraj je potres 6. aprila skoraj zravnal do tal, prav tu pa se je leta 1944 zgodil nacistični pokol 17 Italijanov. Premier je obljubil, da bo Onno znova postavil pokonci, prav tako kot so jo postavili pokonci potem, ko so jo razdejali nacisti.
K. S.