Posledice Hezbolahovega napada na Haifo v Izraelu. Foto: Reuters
Posledice Hezbolahovega napada na Haifo v Izraelu. Foto: Reuters

Izraelsko topništvo je v nedeljo obstreljevalo mesta na jugu Libanona, na mesto Tir pa so izvedli zračne napade. Skupno je bilo ubitih najmanj osem ljudi, med njimi sta tudi dva ribiča, ki ju je zadel brezpilotni letalnik, je poročala Al Džazira. Libanonska vojska pa je sporočila, da je bil v napadu na jugu države ubit njen vojak, 18 drugih je bilo ranjenih.

V sobotnih izraelskih napadih na Libanon pa je bilo ubitih 84 ljudi, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od lanskega oktobra ubitih 3754 ljudi – koliko je med njimi borcev in koliko civilistov, libanonske oblasti niso navedle.

Izraelske sile so znova napadle južna predmestja Bejruta. Foto: Reuters
Izraelske sile so znova napadle južna predmestja Bejruta. Foto: Reuters

Opozorila za zračne napade v več delih Izraela

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah pa je na Izrael izstrelilo na desetine raket in brezpilotnih letalnikov. Hezbolah je sporočil, da so njegovi borci izstrelili salvo naprednih raket in brezpilotnikov na vojaško oporišče Glilot na obrobju Tel Aviva, kjer je sedež vojaške enote 8200, odgovorne za zbiranje obveščevalnih podatkov.

Skupina, ki jo podpira Iran, je še navedla, da je "prvič izvedla zračni napad z uporabo udarnih brezpilotnih letalnikov na pomorsko oporišče Ašdod" v južnem Izraelu.

V Izraelu so se oglasile sirene za zračni napad na več območjih v osrednjem in severnem delu države, tudi v širšem predmestju Tel Aviva, zaradi česar so se morali ljudje umakniti v zaklonišča.

Kot je sporočila izraelska vojska, je Hezbolah na severni in osrednji Izrael izstrelil približno 160 izstrelkov, od katerih so nekatere prestregli. Po navedbah vojske je bilo na obalno mesto Haifa in Zahodno Galilejo v nekaj minutah izstreljenih okoli 30 raket. V napadih je bilo poškodovanih več ljudi, med njimi eden resno.

Borrell: Nujna takojšnja prekinitev ognja

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell se medtem mudi v libanonski prestolnici Bejrut, kjer je pozval k takojšnji prekinitvi ognja v vojni med Izraelom in Hezbolahom. Opozoril je, da je Libanon na robu propada, potem ko je Izrael pred dvema mesecema začel okrepljeno bombardiranje položajev Hezbolaha.

"Vidimo le eno možno pot naprej: takojšnjo prekinitev ognja in polno izvajanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1701," je dejal Borrell po srečanju s predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berijem, ki je vodil mediacijske napore v imenu Hezbolaha.

Resolucija 1701 je končala zadnjo vojno med Hezbolahom in Izraelom leta 2006 in navaja, da bi morale biti libanonske sile in mirovne enote ZN-a edine oborožene sile na jugu države, kjer prevladuje Hezbolah. Resolucija tudi poziva Izrael k umiku vojakov iz Libanona.

Josep Borrell v pogovorih z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem. Foto: Reuters
Josep Borrell v pogovorih z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem. Foto: Reuters

"Septembra sem prišel in še vedno sem upal, da bomo lahko preprečili popolno vojno Izraela proti Libanonu. Dva meseca pozneje je Libanon na robu propada," je dodal Borrell.

Izrael je 23. septembra okrepil zračne napade v Libanonu, pozneje pa je tja napotil še kopenske enote. Pred tem je na izraelsko-libanonski meji skoraj letno dni prihajalo do sovražnosti in obstreljevanja med izraelsko vojsko in Hezbolahom, ki jih je skupina sprožila v podporo palestinskemu gibanju Hamasu po izbruhu vojne v Gazi oktobra lani.

"Moramo pritisniti na izraelsko vlado in ohraniti pritisk na Hezbolah, da sprejmeta predlog ZDA za prekinitev ognja," je izjavil Borrell in pozval k takojšnjemu premirju. Kot je še dejal, je Evropska unija pripravljena zagotoviti 200 milijonov evrov za libanonsko vojsko, katere napotitev v večjem številu ob meji je ključna točka v pogovorih o premirju.

"Tragedijo, ki smo ji bili priča v Libanonu in Gazi, moramo izkoristiti, da se izognemo nadaljnjemu trpljenju ljudi v regiji," je še dejal prvi mož evropske diplomacije, ki ga bo na položaju kmalu nasledila nekdanja estonska premierka Kaja Kallas.