"Izraelski napadi so uničili znanstveni inštitut in druge vojaške objekte v Barzehu na severu Damaska, ciljali pa so tudi vojaško letališče v zaledju prestolnice," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Kot so dodali, so bila tarča napadov med drugim tudi skladišča balističnih raket scud na območju Kalamun.

Poročila o izraelskih napadih na Sirijo se vrstijo, odkar so uporniki v bliskoviti ofenzivi pretekli konec tedna strmoglavili predsednika Bašarja Al Asada. Izraelska vojska je po navedbah observatorija izvedla že več sto napadov s ciljem uničenja vojaških zmogljivosti sosednje države.

Doslej je uničila številna najpomembnejša vojaška območja v Siriji, vključno z letališči in njihovimi skladišči, radarji, signalnimi postajami in številnimi skladišči orožja in streliva na različnih lokacijah.

Le nekaj ur po padcu Al Asadove oblasti je izraelska vojska vstopila tudi v tamponsko območje na okupiranem Golanskem višavju, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršila dogovor o premirju iz leta 1974. Omenjeno območje, ki ga nadzorujejo sile Združenih narodov, razmejuje Sirijo in njena ozemlja na Golanskem višavju, ki je pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967.

Po petkovi molitvi Sirci slavili padec Al Asadove oblasti na osrednjem trgu v Damasku

V petek je množica obiskala mošejo Omajadov oziroma Veliko damaščansko mošejo v sirskem glavnem mestu, v kateri je predsednik prehodne sirske vlade vernikom dejal, da se za državo obetajo novi začetki. Po molitvi so se številni Sirci zbrali na ulicah na osrednjem trgu v Damasku in proslavili padec oblasti predsednika Al Asada, poroča Deutsche Welle.

Ta je razveselil tudi številne Sirce po Evropi, kamor je od leta 2015 odšlo skoraj 4,5 milijona sirskih beguncev, ki so bežali pred državljansko vojno in humanitarno krizo, navaja Euronews. Njihova pričakovanja pa spremljata tudi negotovost in zaskrbljenost glede politične prihodnosti v državi.

Uporniške skupine s sunitsko Hajat Tahrir al Šam (HTS), nekdanjo vejo Al Kaide v Siriji, na čelu so v bliskoviti ofenzivi premagale sirsko vojsko in zavzele pomembna mesta, v nedeljo tudi glavno mesto Damask. Al Asad je zatočišče našel v Rusiji.

Ker skupina HTS izvira iz veje mreže Al Kaida in jo številne države označujejo za teroristično organizacijo, se pojavljajo strahovi, kakšna bo usoda številnih skupnosti v etnično heterogeni Siriji, vključno z alaviti, ki jim pripada družina Al Asad.

Predsednik sirske prehodne vlade Mohamed Al Bašir je v torek pozval k stabilnosti in miru v državi, ki pa še zdaleč ni enotna.

Po padcu oblasti ubitih najmanj 21 civilistov

Sirski observatorij je sporočil, da je bilo v tednu po padcu Al Asadove oblasti v eksplozijah dotlej neeksplodiranih naprav ubitih najmanj 21 ljudi, vključno z dvema otrokoma.

Šest civilistov je bilo ubitih v Homsu, štirje v Deir Az Zoru, po trije v Palmiri in Manbidžu, po dva v Alepu in Idlibu ter eden v Tal Rifatu, poroča Al Džazira.

Ti ljudje so umrli zaradi eksplozij min, ki so ostale neeksplodirane iz časa vojne.

ZDA priznale stik s HTS-jem

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da so bili ameriški uslužbenci v neposrednem stiku s sirsko skupino Hajat Tahrir al Šam, ki se je borila proti silam predsednika Al Asada, čeprav jo označujejo za teroristično organizacijo. To je prvo javno priznanje stikov med Washingtonom in HTS-jem.

Blinken ni želel predstaviti podrobnosti o stikih s to skupino, dejal pa je, da je pomembno, da ji ZDA prenesejo sporočilo glede njenega vladanja v prehodnem obdobju.
"Da, bili smo v stiku s HTS-jem in drugimi stranmi," je dejal Blinken. "Naše sporočilo sirskemu ljudstvu je: 'Želimo, da jim uspe, in pripravljeni smo jim pomagati pri tem.'"

HTS je bila veja Al Kaide v Siriji, ZDA pa so ga za "teroristično organizacijo" označile leta 2018. Ta oznaka pomeni tudi prepoved dajanja kakršne koli "materialne podpore" skupini ali njenim pripadnikom. Sankcije, ki jih predvideva omenjena oznaka, ne prepoveduje tudi komuniciranja s skupino oziroma njenimi člani, poroča Al Džazira.

Umik ruskih sil

Associated Press poroča, da je bilo na avtocesti med Damaskom in Homsom videti konvoj ruskih vojaških vozil med umikom z juga Sirije proti vojaškemu oporišču Tartus v obmorskem mestu Latakija.

Konvoj je vključeval tanke in oklepna vozila za prevoz vojakov, ki so bili pred tem razporejeni na jugu države v Deri in Damasku.

Poročila o umiku ruskih sil so se pojavila v času ugibanj, ali se bo Rusiji uspelo izpogajati z novimi sirskimi oblastmi za ohranitev ruskih oporišč v Siriji.

Sirski observatorij je poročal, da so se ruske sile v četrtek umaknile tudi iz Ain Ise in Tel al Samana na podeželju Rake. Ta teden so glede na izjave ameriških uslužbencev sirsko pristanišče Tartus že zapustile vse ruske vojaške ladje.

Satelitski posnetki kažejo, da se ruska vojska umika iz države tudi s tovornimi letali znamke Antonov An-124s v oporišču Hmeimim v pokrajini Latakija.

Iz ruskega zračnega oporišča v Latakiji je v Libijo odletelo letalo, je medtem za Reuters dejal vir v sirskih varnostnih službah.

Turčija po 12 letih odprla veleposlaništvo v Damasku

Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da turško veleposlaništvo v Damasku po 12 letih premora spet deluje. "Želimo videti Sirijo, osvobojeno terorja, v kateri manjšine ne bodo zlorabljane," je Fidan dejal v petek.

Turški minister je dodal, da je ključni strateški cilj Turčije v Siriji uničenje kurdskih Ljudskih zaščitnih enot (YPG), ki uživajo podporo ZDA, a jih Turčija označuje za teroristično skupino. YPG je bil ključna skupina v boju proti džihadistični Islamski državi v Siriji.

Krizno srečanje v Jordaniji

Zunanji ministri osmih arabskih držav so na srečanju v Akabi na jugu Jordanije pozvali k mirnemu prenosu oblasti v Siriji ob podpori Združenih narodov in Arabske lige. Ministri se v mestu udeležujejo še širšega kriznega srečanja o Siriji, na katerem so med drugim prisotni predstavniki ZDA, ZN-a in EU-ja.

Ministri Jordanije, Iraka, Savdske Arabije, Egipta, Libanona, Združenih arabskih emiratov, Bahrajna in Katarja so se v skupni izjavi po srečanju zavezali, da bodo podprli miren prenos oblasti, v katerem bodo zastopane vse politične in družbene sile.

Podprli so prehodne oblasti, čemur pa morajo po njihovem mnenju slediti svobodne in poštene volitve pod nadzorom ZN-a. Posvarili so pred etnično, sektaško ali versko diskriminacijo, se zavzeli za krepitev sodelovanja v boju proti terorizmu in poudarili pomen delujočih državnih institucij, da bi preprečili zdrs Sirije v kaos.

Prav tako so obsodili izraelske napade na vojaške cilje v Siriji in zahtevali umik izraelske vojske z ozemlja Sirije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg srečanja arabskih ministrov v Akabi poteka tudi krizno srečanje o Siriji. Tega se poleg ministrov osmih arabskih držav udeležujejo še ameriški zunanji minister Antony Blinken, turški zunanji minister Hakan Fidan, visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas ter posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen.

Pedersen se je že srečal z Blinknom in države pozval, naj si prizadevajo preprečiti propad sirskih institucij. "Zagotoviti moramo, da institucije ne bodo propadle in da bomo čim prej dobavili humanitarno pomoč. Če nam bo to uspelo, se bo sirskemu ljudstvu morda ponudila nova priložnost," je dodal.