Izraelske okupacijske sile so v sosesko prišle z buldožerji in uničile mesnico. Proti tamkajšnjim prebivalcem in aktivistom, ki so se uničenju uprli, so vojaki uporabili solzivec, gumijaste naboje in palice. Palestinski Rdeči polmesec je sporočil, da so bili ranjeni najmanj štirje ljudje.

Družina, ki je bila lastnica uničene mesnice, je opozorila, da je v soseski še 20 drugih stavb, ki jim grozi uničenje. Jeruzalemske izraelske mestne oblasti so namreč 7. junija prebivalcem predela soseske Al Bustan izdale niz ukazov o rušenju njihovih domov.

Prizadetih 13 družin, skupaj okoli 130 ljudi, je dobilo na voljo 21 dni, da zapustijo domove in jih tudi sami uničijo. Če tega ne storijo, bo domove uničila občina, stroške pa bodo morali kriti lastniki, ki morajo nato plačati tudi približno 20.000 dolarjev kazni.

Kot poroča Al Džazira, Izrael palestinskim družinam močno otežuje pritožbo na ukaz o rušenju pred izraelskimi sodišči.

Ni prostora za Palestince

Od leta 2005 so prebivalci predela Al Bustan v soseski Silvan prejeli ukaze o rušenju skoraj 90 domov, češ da nimajo ustreznih dovoljenj, ki jih izraelske oblasti Palestincem praktično ne izdajajo. Gre za odločitve v korist izraelski organizaciji nezakonitih naseljencev, ki želi to območje spremeniti v narodni park.

Palestinci opozarjajo, da so rušenja domov in prisilne izselitve taktika, s katero želi Izrael pregnati palestinske prebivalce.

Palestinska organizacija za varstvo človekovih pravic Al Hak je opozorila, da so Palestinci večina prebivalcev Vzhodnega Jeruzalema, okupiranega od leta 1967, Izrael pa namenja kar 35 odstotkov tega območja gradnji nezakonitih judovskih naselbin, še 52 odstotkov pa je namenjenih, kot pojasnjuje Al Hak, za "zelene površine in površine brez načrtov, kjer je gradnja prepovedana".

Sorodna novica Judovski naseljenec Palestinki: "Če jaz ne ukradem tvojega doma, ga bo nekdo drug"

Soseska Silvan leži na jugu starega dela mesta, tik ob zidu. Tam živi najmanj 33.000 Palestincev, soseska pa je že leta na udaru izraelskih naseljencev. V nekaterih primerih so bili palestinski prebivalci celo prisiljeni deliti svoje domove z judovskimi naseljenci.

Nekateri od teh palestinskih družin živijo v Silvanu več kot 50 let, potem ko so bile v šestdesetih letih izgnane iz drugih predelov starega dela mesta.

V skladu z izraelsko zakonodajo lahko Judje, ki dokažejo, da so njihove družine živele v Vzhodnem Jeruzalemu pred nastankom Izraela leta 1948, zahtevajo "vrnitev" teh stavb, čeprav v njih že desetletja živijo palestinske družine. Ta pravica do zahteve po vrnitvi domov velja za samo za Izraelce, ne tudi za Palestince.

Odvetnik, ki zastopa nekatere družine v Silvanu, Mohamed Daleh, je dejal, da gre za "jasno diskriminacijo", v skladu s katero lahko Judje zahtevajo nazaj nepremičnine, za katere pravijo, da so bile njihove pred letom 1948, Palestinci, ki so bili izgnani iz več sto vasi v današnjem Izraelu, pa tega ne morejo storiti. Do tega nimajo pravice niti Palestinci, ki jim Izrael priznava rezidenčni status v Vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga Izrael prisvaja.

Leta 2001 je izraelska organizacija naseljencev Ateret Kohanim, ki si prizadeva za večjo judovsko navzočnost v okupiranem delu mesta, prevzela nadzor nad skladom za zgodovinskim judovskim ozemljem. Gre za sklad, ustanovljen v 19. stoletju, ki je kupoval zemljo na tem območju, da bi takrat tja naselil Jude iz Jemna. Organizacija trdi, da je ta sklad, ki ga nadzira, zdaj lastnik zemlje v Silvanu.

Opozorila o prisilni dearabizaciji

Podobne razmere so tudi v soseski Šejk Džara, prav tako v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer Palestince prav tako želijo izgnati z njihovih domov, ki jih nato s pomočjo izraelskih sodišč prevzamejo judovski naseljenci. Palestinci opozarjajo na etnično čiščenje in prisilno dearabizacijo Vzhodnega Jeruzalema.