"Naša prisotnost v Jeruzalemu je ogrožena. Naše cerkve ogrožajo skrajne in obrobne izraelske skupine," je Teofil III. dan po pravoslavnem božiču zapisal v kolumni v britanskem časopisu Times of London.

"Zaradi teh sionističnih skrajnežev naša krščanska skupnost v Jeruzalemu zelo trpi. Naši bratje in sestre so žrtve zločinov iz sovraštva. Naše cerkve so redno oskrunjene in vandalizirane. Naši duhovniki so podvrženi pogostemu ustrahovanju," je še dejal pravoslavni patriarh.

V nasprotju s skupo izjavo voditeljev vseh Cerkva v Jeruzalemu pred božičem, v kateri so opozorili na pogoste napade skrajnih skupin, je bil Teofil III. neposrednejši, saj je izpostavil izraelske skrajneže.

Že ameriško zunanje ministrstvo je v lanskem poročilu o verski svobodi po svetu zapisalo, da krščanski duhovniki in romarji nenehno poročajo, kako jih v Jeruzalemu nadlegujejo in pljuvajo pravoverni Judje.

Teofil III. sicer z imenom ni omenil nobene skupine ali navedel konkretnih incidentov, tudi ni predstavil, da gre za Izraelce in da je njihov cilj pregon kristjanov.

Je pa patriarh poudaril, da skrajneži, ki jih omenja, ne predstavljajo izraelske države ali Judov, ob tem pa pozval, naj Jeruzalem ostane še naprej "mozaična skupnost" judaizma, krščanstva in islama.

Mednarodno nepriznana izraelska zasedba Vzhodnega Jeruzalema

Izraelske oblasti so odločno zanikale njegove obtožbe in pojasnile, da so popolnoma neutemeljene, pri čemer so se sklicevale na izjavo izraelskega zunanjega ministrstva, ki je konec lanskega decembra ovrglo trditve cerkvenih voditeljev iz njihove skupne izjave.

"Od dneva ustanovitve je Izrael zavezan svobodi vere in veroizpovedi za vse vere, pa tudi zagotavljanju svobodnega dostopa do vseh svetih krajev," je zapisalo ministrstvo.

Izrael je Vzhodni Jeruzalem, kjer je tudi staro mesto z judovskim Zidom objokovanja, cerkev Božjega groba in mošeja Al Aksa, osvojil v vojni leta 1967, ko je zasedel tudi Zahodni breg in Gazo. Po vojni si je priključil Vzhodni Jeruzalem, a to nikoli ni bilo mednarodno priznano.

Kot so še sporočili z ministrstva, jih izjava cerkvenih voditeljev še posebej jezi zaradi njihovega molka ob trpljenju številnih krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, ki so podvržene diskriminaciji in preganjanju.