Izrael je prejšnjo nedeljo, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja Al Asada in po tem, ko je oblast prevzelo več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršil dogovor o premirju iz leta 1974.
Kopenski invaziji so sledili obsežni celotedenski napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po celotni državi.
Vodja sunitske skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) Al Šara, znan tudi kot Abu Mohamed Al Džolani, je v soboto opozoril, da izraelska dejanja lahko privedejo do nove zaostritve razmer v regiji. Na omrežju Telegram je sporočil, da Sirija po letih vojne ni pripravljena na nove konflikte.
Izrael je po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice v soboto zvečer v petih urah izvedel 61 novih napadov na sirskem ozemlju.
Izraelska vojska je tako v tem tednu izvedla več sto raketnih napadov na Sirijo, njene enote pa so trenutno okoli 40 kilometrov od Damaska. Novo zasedeno območje na skrajnem jugozahodu države, ki ga sicer nadzorujejo sile ZN-a, razmejuje Sirijo in njena ozemlja na Golanskem višavju, ki jih Izrael zaseda od vojne leta 1967. Večino Golanskega višavja si je Izrael tudi enostransko priključil.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek zagotovil, da je namestitev izraelskih sil, ki jo odkrito kritizirajo Združeni narodi, zgolj začasna.
Več arabskih držav, med njimi Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Jordanija, je obsodilo izraelsko zavzetje varovalnega območja na Golanskem višavju.
"Izraelski argumenti so šibki in ne opravičujejo več nedavnih kršitev. Izraelci so v Siriji očitno prestopili meje sodelovanja, kar predstavlja grožnjo za zaostrovanje v regiji," je dejal Al Šara v intervjuju, objavljenem na spletni strani proopozicijske Sirske televizije. "Sirija je po letih spopadov utrujena od vojne, zato si ne želi novih spopadov. Na tej stopnji sta prednostni nalogi obnova in stabilnost, ne pa vpletanje v spore, ki bi lahko privedli do nadaljnjega uničenja," je še dejal Al Šara.
Dodal je še, da so diplomatske rešitve edini način za zagotovitev varnosti in stabilnosti ter da si ne želijo "preračunanih vojaških avantur".
O Rusiji, ki je s svojim vojaškim posredovanjem pred skoraj desetletjem pomagala prevesiti tehtnico v korist Al Asada in mu je na začetku tega tedna tudi podelila azil, je Al Šara dejal, da morajo njeni odnosi s Sirijo služiti skupnim interesom. "Sedanje obdobje zahteva skrbno upravljanje mednarodnih odnosov," je dodal.
Sirske oblasti spet odpirajo šole
Sirski uradniki so sporočili, da so se v nedeljo, ki je v večini arabskih držav prvi delovni dan v tednu, po vsej državi odprle šole. Nekateri starši zaradi negotovih razmer kljub temu niso poslali otrok k pouku.
Teden dni po padcu Al Asadove vlade, ki sta jo podpirala Iran in Rusija, Sirija začenja obnovo, njene sosede in druge tuje sile pa še vedno oblikujejo novo stališče do te države.
Zunanji ministri več držav z Bližnjega vzhoda, Evropske unije in Združenih držav so v soboto na srečanju v Jordaniji pozvali k mirnemu prenosu oblasti. Podprli so prehodne oblasti, čemur pa morajo po njihovem mnenju slediti svobodne in poštene volitve pod nadzorom Združenih narodov. Posvarili so pred etnično, sektaško ali versko diskriminacijo ter poudarili pomen delujočih državnih institucij, da bi preprečili zdrs države v kaos.
Oblast v državi ima dejansko skupina HTS, ki je bila v preteklosti povezana z Al Kaido in jo številne države uvrščajo na seznam terorističnih organizacij. Je tudi pod sankcijami Združenih narodov.
Sirski kristjani so se prvič po padcu režima Al Asada previdno udeležili nedeljskih bogoslužij
Sunitska skupina HTS je ob prevzemu oblasti poskušala pomiriti sirske manjšine z zagotovili, da njihov način življenja ne bo ogrožen. Pred padcem režima Al Asada so različne verske manjšine, vključno s kristjani, svobodno izražale svoja verska prepričanja, zdaj pa so zato, ker so oblast prevzeli islamisti, nekateri zaskrbljeni, navaja Reuters.
Sirski kristjani so se danes prvič po padcu režima Al Asada udeležili nedeljskih bogoslužij. Ulice v krščanski četrti Bab Touma v Damasku so bile dopoldan polne vernikov, ki so se vračali iz cerkva, a nekateri so za zdaj še previdni. "Strah nas je, še vedno nas je strah," je za Reuters dejala tamkajšnja prebivalka in pripadnica grško-melkitske cerkve Maha Barsa. Kot je pojasnila, je, odkar je HTS prevzel oblast, komajda zapustila svoj dom, a dodala, da se doslej ni zgodilo nič, kar bi upravičevalo njene skrbi.
Lina Akhras, tajnica župnijskega sveta Grške pravoslavne cerkve sv. Jurija v obalnem mestu Latakija, ki je bilo znano kot Al Asadova trdnjava, je dejala, da je bilo kristjanom z vidika svobode verovanja pod njegovo vladavino "udobno", a da si želijo samo živeti v miru in harmoniji. "Zgodilo se je kar naenkrat (Al Asadov padec), nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Hvala bogu smo dobili številna zagotovila, pa tudi videli smo, da so se člani odbora HTS-ja obrnili na našega duhovnika," je dejala Lina Akhras.
V Siriji, kjer prevladujejo sunitski muslimani, sobiva tudi več etničnih in verskih manjšin, vključno s kristjani, Armenci, Kurdi in šiitskimi muslimani. Manjšinski veji šiitskega islama, alavitom, je pripadala tudi družina Bašarja Al Asada. Več tisoč večinoma šiitskih muslimanov je v zadnjem tednu iz strahu pred preganjanjem nove oblasti iz Sirije pobegnilo v Libanon, je prejšnji teden za Reuters povedal visoki libanonski varnostni uradnik.
Odposlanec ZN-a za Sirijo upa na hitro odpravo sankcij
Večina prebivalcev Sirije, ki je še vedno pod mednarodnimi sankcijami, živi v revščini, na milijone Sircev pa je še vedno v taboriščih zunaj Sirije. Odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen je v nedeljo dejal, da upa na hitro odpravo sankcij, s čimer bi olajšali gospodarsko okrevanje.
"Upamo, da bodo sankcije hitro odpravljene, da se bomo lahko zares zbrali za obnovo Sirije," je dejal Pedersen ob prihodu v Damask, kjer se je srečal s sirsko prehodno vlado in drugimi uradniki.
Pozval je k okrepitvi humanitarne pomoči, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Poudaril je tudi, da je treba terjati odgovornost za storjene zločine, in obenem posvaril pred maščevanjem.
V soboto so se v Jordaniji sestali vodilni diplomati ZDA, Turčije, Evropske unije in arabskih držav, ki so se strinjali, da mora nova vlada v Siriji spoštovati pravice manjšin, je povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Turčija je novim sirskim oblastem pripravljena zagotoviti vojaško pomoč
Turški obrambni minister Yasar Güler je izrazil pripravljenost za vojaško pomoč novim oblastem v Siriji. Turčija je v soboto po 12 letih znova odprla veleposlaništvo v Damasku.
Četudi Turčija sunitsko skupino HTS formalno obravnava kot teroristično skupino, je kot članica Nata očitno pripravljena sodelovati z novimi oblastmi. Kot je dejal Güler, so pripravljeni vojaško pomagati, če bo Sirija za to zaprosila.
Ankara je med sirsko državljansko vojno igrala pomembno vlogo pri pomoči uporniškim skupinam, sama je tudi izvedla več ofenziv na severu Sirije. Obenem velja Turčija za državo z največ sirskimi begunci.
Od skupno treh milijonov Sircev, kolikor jih je po ocenah Združenih narodov v Turčiji, se jih je do petka v domovino vrnilo več kot 7500, je v soboto povedal turški notranji minister Ali Yerlikaya. Kot pojasnjuje nemška tiskovna agencija DPA, Sirci ob vrnitvi domov izgubijo pravico do vnovičnega bivanja v Turčiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje