"Še vedno pričakujemo jasnejše stališče izraelske vlade do Bidnovega načrta," je dejal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžid Al Ansari in dodal, da "konkretne odobritve" niso prejeli ne od izraelske strani ne od palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Po navedbah Ansarija so sicer v Dohi prejeli izraelski odgovor na predloge, ki jih je v petek v svojem načrtu podal Biden. Izraelski odgovor je po njegovem mnenju "precej bližji" dogovoru s Hamasom in uresničitvi pogojev obeh strani. Potrdil je, da so izraelski odgovor že posredovali Hamasu, in zagotovil, da Katar po najboljših močeh poskuša doseči dogovor.
Hamas je sporočil, da ne morejo privoliti v dogovor, dokler ne dobijo jasne potrditve Izraela. "Posrednike smo prosili, naj pridobijo jasno izraelsko stališče, da se zavežejo k trajni prekinitvi ognja in popolnemu umiku iz Gaze," je Hamasov predstavnik Osama Hamdan dejal na tiskovni konferenci v Bejrutu.
Katar sicer že več mesecev sodeluje z Egiptom in ZDA pri pogajanjih za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev, vendar posrednikom z izjemo novembrske sedemdnevne prekinitve spopadov in izpustitve več kot 100 talcev, ki jih je zajel Hamas, ni uspelo doseči dogovora o trajnejšem premirju. Pogajanja so zastala na začetku maja, ko je Izrael začel tudi kopensko ofenzivo na mesto Rafa na jugu Gaze.
Najnovejši načrt, ki ga je v petek predstavil Biden, so v ponedeljek podprle tudi članice skupine G7 in pozvale Hamas, naj "sprejme dogovor, ki ga je Izrael pripravljen uresničiti".
Poziv VS-ju ZN-a
ZDA so pozvale tudi Varnostni svet Združenih narodov, naj sprejme najnovejši predlog o premirju v Gazi. Enostranski osnutek predloga poziva Hamas, naj dogovor sprejme "v celoti in ga izvede brezpogojno". Osnutek tudi "poudarja pomembnost, da se strani držita pogojev dogovora, da bi dosegli trajno prekinitev sovražnosti".
Pred enim tednom je Alžirija predlagala osnutek resolucije VS-ja, ki zahteva prekinitev ognja v Gazi, izpustitev vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas, in Izraelu nalaga, naj "takoj ustavi vojaško ofenzivo" v Rafi. Resolucija ni prejela podpore ZDA, tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je besedilo označil za "neuravnoteženo", poroča Al Džazira.
Za sprejetje resolucije je potrebnih najmanj devet glasov, veta pa ne sme vložiti nobena od petih držav, poleg ZDA še Francija, Velika Britanija, Kitajska ali Rusija.
Biden je načrt opisal kot trifaznega in dodal, da je "čas, da se ta vojna konča".
"Načrt so do zdaj podprli številni voditelji in vlade, tudi v regiji, zato pozivamo Varnostni svet, naj se jim pridruži," je sporočila veleposlanica ZDA pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield.
Voditelji skupine G7 so sporočili, da "v celoti podpirajo dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev". Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Katarja in Egipta so dejali, da je pomemben "resen in pozitiven pristop".
Biden je medtem katarske oblasti pozval, naj uporabijo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo Hamasovo sprejetje najnovejšega predloga o premirju v Gazi. Če bi ga palestinsko gibanje potrdilo, bi lahko po napovedih Washingtona začeli prvo fazo načrta: Hamas bi izpustil skupino talcev, Izrael pa bi umaknil vojsko iz gosto naseljenih območij v Gazi. Izrael, ki je načrt označil za pomanjkljiv, sicer vztraja pri uničenju Hamasa.
EU podprl načrt
Evropska unija podpira celovit načrt v treh fazah, ki ga je predstavil predsednik in ki bi omogočil trajno prekinitev ognja v Gazi, izpustitev vseh talcev in povečanje humanitarne pomoči za prebivalce Gaze, je sporočil tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Peter Stano.
"EU ceni odločna prizadevanja ZDA, Egipta in Katarja pri spodbujanju pogajanj za končanje vojne med Izraelom in Hamasom ter pri zagotavljanju varnosti Izraela, ki ji je Evropska unija še naprej v celoti zavezana," so še sporočili v uradu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella.
Ob tem so zapisali, da je nujno treba doseči trajno prekinitev ognja, zaščito civilistov, brezpogojno in takojšnjo osvoboditev vseh talcev in povečati humanitarno pomoč za prebivalce Gaze zaradi vse hujše humanitarne krize v palestinski enklavi.
"Mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu sta v interesu obeh narodov, celotne regije in sveta. Evropska unija poziva obe strani, naj sprejmeta in uresničita trifazni predlog, ter je pripravljena prispevati k oživitvi političnega procesa za trajni in trajnostni mir, ki bo temeljil na rešitvi dveh držav," so še sporočili.
Izrael potrdil smrti še štirih talcev v Gazi
Izraelska vojska je sporočila, da so še štirje izraelski talci, ki jih je Hamas ugrabil 7. oktobra, umrli v ujetništvu. Sporočila je, da so bili štirje moški ubiti med izraelsko operacijo v Han Junisu v južni Gazi, in dodala, da njihova trupla še vedno zadržuje Hamas.
Štirje moški so bili identificirani kot 80-letni Chaim Peri, 80-letni Joram Metzger, 84-letni Amiram Cooper in 51-letni Nadav Popplewell.
Vsi štirje so bili na videoposnetkih talcev, ki jih je pred tem objavil Hamas, živi. Hamas je dejal, da je Popplewell umrl zaradi ran, ki jih je dobil med izraelskim zračnim napadom.
Tiskovni predstavnik vojske kontraadmiral Daniel Hagari je dejal, da so bile njihove smrti potrjene na podlagi novih obveščevalnih podatkov. Vojska meni, da so bili štirje skupaj ubiti v mestu Han Junis na jugu Gaze pred "več meseci", ko so v mestu delovale izraelske sile, je dejal Hagari.
"Temeljito preučujemo okoliščine njihovih smrti, ki jih bomo kmalu predstavili, najprej njihovim družinam, nato pa še javnosti," je dejal. "Predstavili jih bomo pregledno, kot smo to počeli do zdaj."
Od več kot 250 ljudi, ugrabljenih 7. oktobra, jih po izraelskih podatkih v Gazi ostaja približno 120. Izraelske oblasti so številne razglasile za mrtve.
Naraščajoče nasilje na Zahodnem bregu
Izraelske sile medtem nadaljujejo napade na Gazo, kjer so danes po navedbah lokalnih virov ubile najmanj deset ljudi. Skupno je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj 45 tamkajšnjih prebivalcev, navaja Al Džazira.
Nasilje se nadaljuje tudi na zasedenem Zahodnem bregu, kjer je izraelska vojska včeraj ubila dva Palestinca, ki so ju sumili, da načrtujeta strelski napad na nezakonite izraelske naselbine.
Na trajajoče nasilje na Zahodnem bregu, ki ga Izrael zaseda od leta 1967, je opozoril tudi visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk. "Kot da tragični dogodki v Izraelu in Gazi v zadnjih osmih mesecih ne bi bili dovolj, so tudi prebivalci zasedenega Zahodnega brega iz dneva v dan izpostavljeni prelivanju krvi brez primere," je zapisal v izjavi.
Türk je že junija lani pred aktualno vojno v Gazi opozarjal na zaostrujoče se razmere na Zahodnem bregu. "Da bi se to nasilje končalo, se mora končati okupacija," je takrat dejal ob okrepljenih napadih izraelskih naseljencev in vojske.
Netanjahu bo nagovoril ameriški kongres
Izraelski premier Benjamin Netanjahu bo nagovoril oba domova ameriškega kongresa, kar so potrdili tudi v njegovem uradu.
Netanjahuja so v kongres uradno povabili štirje voditelji obeh strank – vodja senatne večine Chuck Schumer, vodja senatne republikanske manjšine Mitch McConnell, predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson in vodja demokratske manjšine Hakeem Jeffries.
Republikanci so enotni v podpori Netanjahuju in izraelski vojni v Gazi, demokrati pa so pri tem razdeljeni. Večina jih prav tako kot republikanci neomajno podpira Izrael, manjšina pa vse glasneje zahteva premirje, za katero si zdaj prizadeva tudi Biden.
Neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders, ki glasuje z demokrati, je že napovedal, da se Netanjahujevega govora ne bo udeležil. "Benjamin Netanjahu je vojni zločinec in ga ne bi smeli vabiti v kongres. Mene zagotovo ne bo tam," je konec tedna sporočil nekdanji predsedniški kandidat.
ZDA od začetka aktualne izraelske ofenzive, ki je zahtevala več kot 36.000 palestinskih življenj, Izraelu nudi vojaško in diplomatsko podporo.
Na severu Izraela izbruhnili požari
Na severu Izraela so v ponedeljek izbruhnili obsežni požari, potem ko je bilo območje tarča napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki iz sosednjega Libanona. Zaradi napadov in požarov so delno evakuirali bližnje mesto.
Gasilci se še vedno bojujejo proti obsežnim požarom, ki so izbruhnili v bližini mesta Kirjat Šmona. Šest vojakov pa so zaradi vdihavanja dima prepeljali v bolnišnico, so sporočili iz vojske.
Iz urada premierja so sporočili, da pozorno spremljajo požare.
Območje je sicer redno tarča obstreljevanja med izraelsko vojsko in libanonskim gibanjem Hezbolah. Tudi po tokratnem napadu iz Libanona se je izraelska vojska odzvala s povračilnim zračnim napadom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje