Raziskovalci, med katerimi je tudi član uredniškega odbora Izraelske revije za raziskovanje zdravstvenih politik Martin McKee, so kot izhodišče za svojo oceno vzeli podatek ministrstva za zdravje v Gazi z dne 19. junija. Takrat je ministrstvo sporočilo, da je smrtnih žrtev v Gazi 37.396. To število je sicer v zadnjih tednih še naraslo.

"Oboroženi spopadi imajo onkraj neposredne škode zaradi nasilja tudi posredne zdravstvene posledice," so po poročanju Al Džazire zapisali raziskovalci.

"Skupno število smrtnih žrtev je po pričakovanju veliko glede na intenzivnost spora, uničeno zdravstveno infrastrukturo, hudo pomanjkanje hrane, vode in zavetišč, nezmožnost ljudi, da pobegnejo na varno in izgubo sredstev za UNRWA (Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem," so zapisali.

Pojasnili so, da v nedavnih sporih takšne posredne smrti segajo od trikrat do 15-krat dlje od števila neposrednih smrtnih žrtev. "Po konservativni oceni štirih posrednih smrti na eno neposredno glede na poročilo o 37.386 mrtvih ni neverjetna ocena, da bi lahko trenutni vojni v Gazi pripisali do 186.000 ali celo več mrtvih," piše v reviji The Lancet.

Raziskovalci so dodali, da njihova ocena vključuje tudi smrti zaradi bolezni, nalezljivih in nenalezljivih.

Ocena je bila objavljena v delu revije, ki vključuje pisma bralcev, ta pa običajno niso predmet zunanjega strokovnega preverjanja.

Več kot 38.000 neposrednih smrtnih žrtev

Izraelska vojska je v okupirani Gazi od 7. oktobra lani po najnovejših podatkih tamkajšnjih oblasti ubila 38.193 ljudi, tudi več kot 15.000 otrok, še 87.903 pa je bilo ranjenih.

Samo v zadnjih 24 urah je bilo v izraelskih napadih na Gazo ubitih najmanj 40 ljudi.

Več kot 10.000 ljudi pogrešanih pod ruševinami

Medtem je organizacija za človekove pravice Euro-Med Human Rights Monitor pozvala k ukrepanju za pomoč Palestincem, da izpod ruševin izkopljejo več kot 10.000 ljudi, obtičalih pod ostanki stavb, uničenih v izraelskih napadih.

Organizacija je izraelsko vojsko obtožila, da preprečuje in ovira reševanje žrtev in pogrešanih tudi tako, da napada ekipe palestinske civilne zaščite, reševalcev in ljudi, ki skušajo izpod ruševin izvleči trupla svojih sorodnikov.

Izraelska vojska je preprečila dobavo opreme, potrebne za reševalne akcije, ter dobavo goriva, nujnega za delovanje težke mehanizacije, je še sporočila organizacija.

Novorojenčkom grozi smrt

Al Džazira poroča, da viri v bolnišnici Naser v Han Junisu na jugu Gaze opozarjajo, da bi lahko novorojenčki v bolnišnici umrli, če bodo morali zaradi pomanjkanja goriva izklopiti generatorje.

Podatki ZN-a namreč kažejo, da so izraelske oblasti v obdobju med 26. junijem in 2. julijem v povprečju na dan dovolile vstop v Gazo le 80 tovornjakom s pomočjo. Pred tokratno vojno, ki traja že več kot devet mesecev, je vsak dan v Gazo prišlo 500 tovornjakov s pomočjo, vključno z gorivom.

Izraelski tanki v središču mesta Gaza

Izraelske sile medtem nadaljujejo napade na Gazo. Izraelski tanki so iz različnih smeri vdrli v središče mesta Gaza. Prebivalci pravijo, da je to eden najsilovitejših napadov od 7. oktobra.

Na vzhodu mesta naj bi bilo ubitih več deset ljudi, a reševalne službe do njih ne morejo priti zaradi operacij izraelske vojske v soseskah Tel al Hava, Sabra, Daradž, Rimal in Tufa.

Vojska je sporočila, da je sprožila operacijo na sedežu UNRWA-ja v mestu. Trdi, da so tam vojaška oprema in prostori gibanja Hamas.

Netanjahujev pogoj za dogovor je možnost nadaljevanja napadov

Medtem se nadaljujejo prizadevanja za nove pogovore o prekinitvi ognja v Gazi. Predstavniki Hamasa so v soboto potrdili pripravljenost na pogajanja o izpustitvi talcev tudi brez izraelske razglasitve trajne prekinitve ognja, kar pomeni občutno omilitev dosedanjih stališč.

Na njihov predlog je urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v nedeljo pozno zvečer odgovoril z objavo seznama pogojev, o katerih se ni pripravljen pogajati, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Med njimi je med drugim tudi zahteva, da bo "dogovor Izraelu omogočil nadaljevanje bojevanja, dokler ne bodo doseženi vsi cilji vojne", ter "prekinitev tihotapljenja orožja Hamasu iz Egipta do meje z Gazo".

V prihodnjih dneh je napovedano nadaljevanje mirovnih pogajanj v Dohi ob posredovanju Katarja in Egipta.

Koalicijski partnerji zagrozili z izstopom iz vlade

Nekateri Netanjahujevi skrajno desni koalicijski partnerji so zagrozili z izstopom iz vlade, če se bo vojna končala, preden bi Izrael izkoreninil Hamas in rešil talce, kar bi povzročilo padec vlade.

Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je dejal, da bi sporazum o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev pomenil poraz za Izrael in da pri njem ne želi sodelovati. "Predsednik vlade, to ni absolutna zmaga. To je popoln neuspeh. Ne bomo sodelovali pri dogovoru o predaji Hamasu," je dejal Netanjahuju.

Jair Lapid, vodja največje izraelske opozicijske stranke Ješ Atid, je predsedniku vlade obljubil podporo, če bodo člani vladajoče koalicije odstopili zaradi sporazuma o prekinitvi ognja. Dejal je, da bo to zaradi njegovega nasprotovanja Netanjahuju težka odločitev, vendar je "najpomembnejše to, da se talci vrnejo domov".

Dve skrajno desni stranki v Netanjahujevi koaliciji, ki najbolj nasprotujeta dogovoru o prekinitvi ognja, imata v izraelskem parlamentu 13 sedežev, Lapidova stranka pa 24.

Zahteve za dogovor

V Izraelu se z vse številčnejšimi protesti za izpustitev ujetnikov, ki jih v Gazi zadržuje Hamas, krepi pritisk na Netanjahuja. Protestniki so v soboto in nedeljo spet odšli na ulice Tel Aviva in Jeruzalema. Po izraelskih navedbah ostaja v ujetništvu 116 ljudi, med njimi naj bi bilo 42 mrtvih.

Med protestniki so bili tudi svojci talcev. "Devet mesecev ste zapostavljali talce. Netanjahu, nehaj zavlačevati. Vaša naloga je, da jih pripeljete domov," je po poročanju izraelskega časopisa Times of Israel med protesti v Tel Avivu dejala mati enega izmed ujetnikov.

Množični protesti ob sobotah v več mestih v Izraelu redno potekajo že več mesecev, vendar v zadnjem času postajajo številčnejši in pogostejši.

Organizatorji so presodili, da se je v soboto na ulici Kaplan v središču Tel Aviva, ki jo protestniki imenujejo Trg demokracije, zbralo približno 176.000 ljudi. Če podatek drži, je to eden najštevilčnejših protestov v Izraelu od začetka vojne v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.