O telefonskem pogovoru Galanta in Austina je prvi na omrežju X poročal novinar ameriškega spletnega medija Axios Barak Ravid, klic pa je potrdilo tudi izraelsko obrambno ministrstvo in pojasnilo, da sta ministra razpravljala o operativnem in strateškem usklajevanju ter pripravljenosti izraelske vojske na iranske grožnje.

Austin je medtem ukazal napotitev podmornice na jedrski pogon USS Georgia z vodenimi raketami na Bližnji vzhod, potem ko je ameriška vojska že napovedala, da bo v regijo napotila dodatna bojna letala in vojaške ladje, da bi pomagali okrepiti izraelsko obrambo.

Ameriški obrambni minister je pojasnil, da bo letalonosilka Abraham Lincoln, ki je na poti v regijo, pospešila plovbo, da bi tja prispela prej. Letalonosilka je opremljena z najsodobnejšimi bojnimi letali F-35.

V petek so iranski mediji povzemali namestnika poveljnika iranske revolucionarne garde, da se Iran pripravlja na izvršitev ukaza vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, da "ostro kaznuje" Izrael za atentat na političnega vodjo palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanije konec julija v Teheranu.

Kot poroča Axios, ki se sklicuje na ocene izraelskih obveščevalnih služb, naj bi Iran izvedel neposreden napad na Izrael v naslednjih nekaj dneh, verjetno še pred četrtkovimi pogajanji med Izraelom in Hamasom o premirju v Gazi in izpustitvi zajetih izraelskih talcev.

Gre za obrat, saj so prejšnji teden izraelski obveščevalci domnevali, da se Iran še ni odločil o času in obsegu odziva na atentat na Hanijo, pri čemer so ocenjevali, da bi lahko mednarodni pritisk in notranje razprave v Iranu pripravili Hameneja le do omejenih povračilnih ukrepov proti Izraelu.

Iran naj bi sledil napadu Hezbolaha

Po pisanju Axiosa so izraelski obveščevalci še vedno prepričani, da bo verjetno prvi napadel Hezbolah in se maščeval za izraelski napad, v katerem je bil v Bejrutu ubit visoki vojaški poveljnik libanonskega šiitskega gibanja. Nato naj bi se mu pridružil še Iran z lastnim neposrednim napadom.

V Izraelu pričakujejo, da bodo napadi Hezbolaha in Irana verjetno večji od tistih, ki jih je Teheran izvedel aprila letos, ko se je maščeval za smrt dveh iranskih generalov, ki sta bila ubita v izraelskem napadu v sirski prestolnici Damask.

Da se Teheran pripravlja na obsežnejši napad, je namignil tudi Galant med nedeljskim obiskom enote izraelskih sil, ko je dejal, da Iran in Hezbolah "grozita, da nam bosta škodovala tako kot še nikoli prej v preteklosti."

"Upam, da bodo premislili in ne bodo sprožili izbruha vojne na dodatnih frontah. Tega si ne želimo, a moramo biti pripravljeni," je dejal Galant.

Nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so v danes objavljeni skupni izjavi pozvali k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu.

Skupen poziv Scholza, Macrona in Starmerja

Scholz, Macron in Starmer so v izjavi Iran in njegove zaveznike pozvali, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozila priložnost za dogovor med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi talcev.

Obe strani so pozvali, naj se udeležita novega kroga pogajanj o prekinitvi ognja, ki naj bi bil na sporedu v četrtek. Hamas je namreč v nedeljo pozval, naj pred morebitnim novim krogom pogajanj predstavijo predlog dogovora na osnovi preteklih pogovorov. Ob tem ni jasno, ali se bodo predstavniki gibanja udeležili četrtkovega srečanja, ki bo potekalo v Kairu ali Dohi.

Nemški kancler, francoski predsednik in britanski premier so ob tem v izjavi pozdravili prizadevanja posrednikov v konfliktu – Katarja, Egipta in ZDA – za sklenitev dogovora in prekinitev sovražnosti, ki so doslej na palestinski strani zahtevale že več kot 39.000 smrtnih žrtev.

Zagotovili so tudi, da so kot posredniki pripravljeni predstaviti predlog sporazuma, ki naj bi rešil odprta vprašanja med stranema, zlasti glede izvajanja premirja, in izpolnil njuna pričakovanja, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Nobena država ali narod nima koristi od nadaljnjega zaostrovanja na Bližnjem vzhodu," so zapisali in tako ponovili besede ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, ki je v soboto dejal, da zaostritev razmer v regiji ni v interesu nikogar.