Obama je včeraj potrdil, da namerava 20. januarja priseči pod svojim polnim imenom - to je Barack Hussein Obama. Zlasti tisto srednje ime ga je med dolgo predsedniško kampanjo najbolj preganjalo.

A kenijskemu očetu in kansaški mami rojeni temnopolti senator se ob vsem tem ni dal zmesti in zadevi ni namenjal pretirane pozornosti.

Za ene skrivni musliman, za druge protimuslimanski
Vendar če se je med kandidaturo za muslimanske pojme vseeno malce preveč otepal oznake "musliman" (na enem od zborovanj so iz njegovega tabora preprečili dvema muslimankama, da bi sedeli tik za Obamo, češ da bi to škodilo njegovi podobi, nekateri tudi ameriški muslimani pa so mu očitali, da bi na obtožbe, da je msuliman, moral odgovarjati: "In kaj potem, če bi bil?"), se Obama zdaj namerava pospešeno lotiti prenove in obnove odnosov ZDA z muslimanskim svetom.

Kot eno svojih zgodnejših predsedniških nalog je v ta namen že napovedal večji govor v eni izmed muslimanskih prestolnic na Bližnjem vzhodu (omenja se tudi Kairo). "Mislim, da imamo edinstveno priložnost, da popravimo ameriško podobo po vsem svetu, še posebej v muslimanskem svetu," je Obama povedal v intervjuju za svoj domači časnik Chicago Tribune.

Številni prisegli le s prvim imenom
Z uporabo svojega srednjega imena pa novi predsednik meni, da bi zgolj sledil tradiciji: "Mislim, da je običaj, da prisežejo pod vsemi tremi imeni in s tem bom le sledil tradiciji. Nočem podajati neke izjave - na tak ali drugačen način. Storil bom pač to, kar so tudi vsi drugi."

Britanski časnik Guardian ob tem poroča, da so številni ameriški predsedniki, vključno z Ronaldom Reaganom in Jimmyjem Carterjem, pri prisegi izpustili svoje srednje ime. In simbolnega pomena trenutka, ko bo Obama izgovoril vsa svoja tri imena, se ne da zanikati.

Res drugačna politika ZDA do Bližnjega vzhoda?
Izboljšava ameriške podobe v svetu bo nedvomno ena izmed glavnih Obamovih nalog kot predsednik - pri tem bo moral tudi ublažiti jezo zlasti muslimanskega sveta glede ameriške invazije na Irak in ameriške podpore Izraelu v spopadih s Palestinci.

Obama je že nakazal, da je predan vidnejši vlogi pri iskanju rešitve te krize, a javnost ostaja skeptična, koliko se ameriška politika do Bližnjega vzhoda lahko zares spremeni. Pa četudi s predsednikom, ki je kandidiral in zmagal z obljubo "sprememb".

Kaja Sajovic (delno po Guardianu)
kaja.sajovic@rtvslo.si