Imenujejo ga Nulo (španska beseda za nič), tisti, ki so začeli kampanjo zanj, pa volivce pozivajo, naj oddajo neveljavno glasovnico. Razlog: nezadovoljstvo s kandidati. Takih kampanj je bilo v preteklosti že veliko, a med Mehičani nikoli niso zaživele, zdaj pa so vse bolj priljubljene. Tokratna podpora za kampanjo se je razširila na spletu, kjer podporniki kandidatom pošiljajo močno sporočilo: "Voliti za nič je bolje, kot pa voliti za politike, ki trenutno vodijo državo."

Mehika je bila do leta 2000 tako rekoč enostrankarska, potem pa je Institucionalna revolucionarna stranka, znana tudi kot PRI, izgubila svoj prestol. V zadnjih letih se je pojavila frustracija, da se večja izbira na volilnih lističih ne kaže tudi v odgovornejšem vodenju.

Pričakuje se rekordno nizka udeležba
Po javnomnenjskih raziskavah bi lahko neveljavno glasovnico oddalo od tri do pet odstotkov volivcev, še bolj pereče pa so napovedi o neudeležbi volitev. Raziskave namreč kažejo, da bi lahko kar 70 odstotkov od 72 milijonov volilnih upravičencev ostalo doma.

Močna "podpora Nulu" lahko v zadrego spravi številne kandidate in strankam, ki trenutno obvladujejo politično sceno v državi, pošlje sporočilo, da so potrebne spremembe. Odvetnik Luis Manuel Pérez de Acha, ki je eden izmed vodilnih predstavnikov kampanje za Nula, poziva volivce, naj na glasovnico najprej narišejo velik krog, ki naj bi predstavljal vse državljane, nato pa v njem še narišejo križec, s čimer naj bi pokazali, da volijo njih.

Nasprotniki te kampanje pa opozarjajo, da je tako vedenje volivcev škodljivo za demokracijo, saj dovoljujejo, da bodo drugi izbirali namesto njih. "Prihodnje generacije bodo tiste, ki bodo izgubile, če ne bomo šli na volitve in spoštovali institucij," meni Augustin Llamas Mendoza, politični analitik na panameriški univerzi.

Ena izmed zelo prepoznanvnih zagovornic Nula pa je nekdanja guvernerka in visoka predstavnica PRI-ja Dulce Maria Sauri, ki so ji člani stranke preprečili, da bi se na volitvah pojavila kot kandidatka. Tako se je obrnila proti svojemu nekdanjemu poklicu in začela svojo spletno kampanjo za podporo Nulu.

In zakaj tako razpoloženje v Mehiki?
Za Mehičane je letos najpomembnejše vprašanje gospodarstvo. V anketi Consulta Mikofsky je to vprašanje na prvo mesto postavilo 40 odstotkov volivcev, kar je 17 odstotkov več kot leta 2006. Mehiko je namreč zajela huda gospodarska kriza, ki izvira iz ZDA. Na najvišji ravni v zgodovini države pa je tudi politična korupcija, kar dokazujejo tudi nedavne aretacije več županov, obtoženih sodelovanja s tihotapci mamil. Velika težava je kljub ofenzivi predsednika Felipeja Calderona proti kriminalu tudi varnost državljanov, kar dokazuje podatek, da je v mamilarskih obračunih leta 2008 umrlo že 8.200 ljudi.

Na lokalni ravni mamilarski karteli nadzorujejo kandidate za položaje, ki sprejemajo njihov denar in se "reciklirajo" na položajih kljub občasnim pregonom zaradi korupcije, ki jih večina uspešno premaga na sodiščih. Zvezna vlada vodi ogorčen boj proti korupciji in trgovini z mamili in v zadnjem času so v državi Michoacana aretirali deset županov, sodnika ter politike iz vseh treh glavnih strank.

Mehičani po devetih letih vladavine PAN-a postajajo vse bolj razočarani, potem ko so bili uvodoma veseli konca 71-letne "demokratične diktature" vladajoče stranke PRI. A upanje na boljše plače in večjo varnost so zamenjali ugrabitve, mafijski obračuni in naraščanje stopnje brezposelnosti. Investicijska banka Goldman Sachs napoveduje, da bo mehiško gospodarstvo letos nazadovalo po stopnji osem odstotkov.

Zajamčena plača v državi znaša pet dolarjev na dan, stopnja brezposelnosti pa se je maja povečala na 5,31 odstotka, težave pa povzroča tudi dejstvo, da zaradi krize v ZDA iz te države prihaja vse manj izseljenskega denarja.

PRI se vrača na oblast
Poleg kandidatov za 500 kongresnikov bodo v 11 od 31 zveznih držav volili tudi predstavnike tamkajšnjih oblasti, med njimi šest guvernerjev. Kandidati obljubljajo vse mogoče in po televizijah se vrstijo oglasi o boju proti mafiji, obljubljajo se smrtne kazni za ugrabitelje, čeprav Mehika smrtne kazni ne pozna, revežem pa obljubljajo vse vrste daril in ugodnosti, sodeluje pa tudi Katoliška cerkev, ki od kandidatov zahteva predvsem nasprotovanje umetni prekinitvi nosečnosti.

Javnomnenjske raziskave napovedujejo poraz Stranke nacionalne akcije (PAN) Calderona, ki je svoj šestletni mandat osvojil leta 2006. Njegova stranka ima trenutno v spodnjem domu kongresa 206 poslanskih mandatov, levičarska Demokratična revolucionarna stranka (PRD) jih ima 126, PRI pa 106.

Na tokratnih volitvah ankete napovedujejo, da naj bi PRI dobil 34,4-odstotno podporo pred PAN-om s 30,6 odstotka in PRD-jem s 15,3 odstotka. Preostali glasovi naj bi se porazdelili med manjše stranke.