Torijci so v Manchestru začeli štiridnevni kongres, katerega vodilo je premislek, kako junija prihodnje leto prekiniti vladavino laburistov in se znova povzpeti na oblast. Zadnjo konservativno vlado je do leta 1997 vodil John Major.

Bo še čas za referendum ...
Že prvi dan je bilo veliko govora o Lizbonski pogodbi, ki so jo pred kratkim drugič potrdili tudi sosedje Britancev, Irci. Londonskega župana Borisa Johnsona je tako v njej posebej zmotila možnost, o kateri je v zadnjem času precej govora, da bi nekdanji laburistični premier Tony Blair lahko postal prvi predsednik Evropskega sveta. Omenjeni položaj predvideva prav Lizbonska pogodba.

"Če smo pred možnostjo, da se Tony Blair nenadoma preobrazi v medgalaktičnega govorca Evrope, potem mislim, da ima britanski narod pravico, da pove svoje mnenje," je dejal Johnson, ki je prepričan, da bi nekatere elemente pogodbe v vsakem primeru morali dati v presojo volivcem, tudi če bo pogodba prej začela veljati. Vodja torijcev David Cameron je namreč že napovedal, da bodo ob morebitni zmagi na volitvah izvedli referendum o novi evropski pogodbi, ki jo je britanski parlament sicer že potrdil, če ta še ne bo uveljavljena.

Do kandidature Blaira za prvega predsednika Evropske unije, ki jo podpira francoski predsednik Nicolas Sarkozy, so mnogi, tudi nemška kanclerka Angela Merkel, skeptični. Velika Britanija namreč ni ne članica evroobmočja ne del schengna, poleg tega pa še ni pozabljena Blairova vloga v vojni v Iraku.

... in ali bi bil sploh veljaven?
Notranja raziskava v konservativni stranki je pokazala, da si večina torijcev za vsako ceno želi referendum o Lizbonski pogodbi, čeprav bi morebiti v času njihove zmage na volitvah že veljala. Če bi se referendum v tem primeru dejansko zgodil, si strokovnjaki niti niso enotni, ali bi bil tak referendum sploh pravno veljaven. Cameron se tudi zaveda, da bi bil ob takem koraku za evropske partnerje politično mrtev, zato o tej možnosti ne želi govoriti naglas.

Trenja med konservativci glede Lizbonske pogodbe je voda na mlin vladajočim laburistom premierja Gordona Browna, ki mu na volitvah grozi hud poraz. "Če bo Cameron postal premier, Britaniji grozi izolacija v Evropi," je izjavil zunanji minister David Milliband.

Veliko pozornosti je na kongresu dobil tudi George Osbourne, eden najvidnejših konservativcev in trenutni minister za finance v senci, ki je dejal, da ob prihodu na oblast načrtuje znižanje davkov za nova podjetja, kar bi prineslo 60.000 novih delovnih mest.

Nastopil je tudi vodja stranke David Cameron, ki je člane stranke pozval, naj "Britancem pogledajo v oči". Dejal je, da so laburisti "utrujeni in na slabem glasu", da pa si kljub temu njegova stranka zmago mora zaslužiti.

Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da torijce podpira okoli 40 odstotkov volivcev, laburiste pa 28.