Očiten odgovor je nekdanji poveljnik bolivijske vojske general Juan José Zúñiga, ki je v sredo nad vladna poslopja v La Pazu poslal vojake in oklepnike, a je bil neuspešen in le nekaj ur pozneje so ga že aretirali.

Šlo je presenetljivo zlahka, dovolj je bilo, da se mu je postavil po robu bolivijski predsednik Luis Arce, obkrožen s kabinetnimi ministri, in mu dejal, naj se preda: "Sem tvoj poveljnik ... nemudoma umakni vse svoje čete, general.”

Napet pogovor je trajal nekaj minut in je bil tudi posnet, zaključil pa se je, ko se je Zuñiga obrnil in odkorakal proč čez ista vrata, skozi katera je vstopil, in sedel v vojaški oklepnik, ki je naglo odbrzel proč.

Kot poroča Guardian, se bo dogajanje vpisalo v zgodovino kot najkrajši poskus državnega udara v bolivijski zgodovini. Trajal je vse skupaj tri ure, v tem času pa je 60-letni Arce pozval Bolivijce k "mobilizaciji", da bi ubranili demokracijo, zatrl upor z zgolj enim pogovorom z Zúñigo in imenoval novo vojaško poveljstvo, ki je uporniškim četam ukazalo vrnitev v vojašnico.

Bolivijci so bili nad vsem skupaj šokiran in osupli. A takoj, ko se je stanje umirilo, so v državi, ki je od neodvisnosti leta 1825 doživela okoli 190 vojaških udarov ter kar nekaj vojaških diktatur in revolucij, začele krožiti govorice.

Tik preden je bil Zuñiga v sredo aretiran, je zasejal seme dvoma, ko je novinarjem brez predložitve dokaza dejal, da mu je Arce ukazal, naj inscenira državni udar, da bi tako okrepil upadajočo priljubljenost predsednika, ki je na oblasti od leta 2020.

Nekdanji poveljnik bolivijske vojske, ki naj bi bil blizu vladi, je bil po navedbah bolivijskega vladnega ministra Eduarda Del Castilla razrešen le dan pred poskusom državnega udara.

Zuñigove navedbe je nemudoma izkoristila opozicija, ki je pozvala k parlamentarni preiskavi trditev, da je Arce organiziral državni udar proti sebi. Poslanec Državljanske skupnosti Alejandro Reyes je za Guardian povedal, da obstajajo "indici, dokazi in izjave, ki nas napeljujejo na to, da je bil ta puč načrtovan in bi bil lahko vanj vpleten celo predsednik”.

Arceju je v bran stopila Deisy Choque, poslanka vladajoče stranke Gibanje za socializem (MAS), ki je opozorila, da bi državni udar lahko uspel, "če ne bi predsednik, ministri in bolivijska družba kot celota zavzeli tako odločnega stališča in naglo odbili napad". Po navedbah Choque Zuñiga ni ravno kredibilen, saj da je večkrat spremenil svojo zgodbo.

Arce je obtožbe, da bi sam stal za poskusom puča, ostro zavrnil: "Nikdar ne bomo odobrili, da bi se dvignilo orožje nad lastno ljudstvo. Kar je storil nekdanji poveljnik, je bilo, da se je dvignil proti bolivijskemu ljudstvu, napadel demokracijo, za katero so Bolivijci plačali v krvi. Nikdar ne bi storili česa takega, nikdar.”

V petek je vlada napovedala še 20 aretacij, vključno nekdanjega viceadmirala bolivijske mornarice. V poskusu vojaškega udara je po navedbah oblasti sodelovalo okoli 200 vojaških častnikov.

Boj z Evom Moralesom

Kar je bolj neizpodbitno kot to, kdo je stal za pučem, je, da se Arce spopada z vse slabšim gospodarskim stanjem v državi, zaradi naraščanja cen hrane, pomanjkanja goriva in ameriških dolarjev pa pospešeno izgublja podporo. Prav tako vlada globok razkol znotraj njegove lastne politične stranke.

Arce se za oblast bori z nekdanjim predsednikom Evom Moralesom, ki mu je leta 2020 pomagal do zmage. Arce, v Veliki Britaniji šolani ekonomist, je bil Moralesov finančni minister in ga je zamenjal kot kandidat stranke MAS po tem, ko je bil Morales leta 2019 odstavljen zaradi obtožb volilnih prevar, kar je zanikal.

Oba se nameravata na volitvah prihodnje leto potegovati za mesto predsednika. Morales je bil med prvimi, ki je poskus državnega udara obsodil, a je v soboto na omrežju X vzniknil videoposnetek, na katerem se s svojimi privrženci incidentu posmehuje. "Ne vem, kakšne vrste puč je to? Puč brez ranjenih, brez strelov, brez smrtnih žrtev,” navrže nekdanji dolgoletni predsednik Bolivije.