Samuel Žbogar in Sven Alkalaj sta se strinjala, da imata državi zelo dobre medsebojne politične, družbene in gospodarske stike. Žbogar je dejal, da veliko število podpisanih sporazumov med državama kaže na veliko intenziteto medsebojnih odnosov. Hkrati sta v usklajevanju še dopolnitev sporazuma o socialnem zavarovanju, o zavarovanju bosanskih delavcev v Sloveniji in o protokolu izogibanja šolnin za študente iz Slovenije in BiH-a v eni in drugi državi.

"Za sporazum o zaposlovanju delavcev iz BiH-a v Sloveniji verjamemo, da bo reševal tudi nekaj problemov, ki so se odprli v zadnjem času in so vezani na delo delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije," je dejal slovenski minister. Dodal je, da sporazum vzpostavlja večje nadzorne mehanizme in zagotavlja več pravic za te delavce odnosu do delodajalcev. Zato verjame, da bo sporazum odpravil nekaj nepravilnosti, ki so se v zadnjem času pokazale zlasti v gradbeništvu.

BiH si predvsem želi v Nato
Ministra sta govorila tudi o vprašanju varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, kjer nista dosegla skupnega stališča. "Delamo pa na tem, da stališča zbližamo in najdemo skupno rešitev," je poudaril Alkalaj, ki je izpostavil, da drugih odprtih vprašanj med državama ni. "Mislim, da bomo lahko v prihodnosti govorili o nadaljnjem napredku sodelovanja in da tistega, kar nas deli, ne bo več, ter da bomo predstavljali vzor odnosov med državami v regiji," je prepričan Alkalaj.

Sloveniji se je zahvalil za podporo pri približevanju BiH-a evroatlantskim povezavam. Za BiH je zlasti pomembno članstvo v zvezi Nato, saj bi po mnenju Alkalaja tako rešili vprašanje zagotavljanja varnosti in stabilnosti. Druga aktualna tema pa je vizumska liberalizacija za prebivalce BiH-a, kjer Slovenija prav tako podpira državo iz nekdanje Jugoslavije. "Glas Slovenije se daleč sliši in prepričan sem, da bomo lahko prebivalci BiH-a najpozneje do konca leta brez vizumov potovali po državah Schengna," je dejal Alkalaj.

Pahor: Slovenija verjame v BiH
"Dogajanja v regiji kažejo, da bo EU potreboval notranji razmislek, koliko je ta evropska perspektiva, ki je bila obljubljena državam Zahodnega Balkana, realna, koliko še ima moči za reforme v teh državah. V kolikor je perspektiva taka, da se odlaga v neki čas v prihodnosti, kot se dogaja v primeru BiH-a, Srbije in Makedonije, potem je takšno orodje vedno manj učinkovito in potrebujemo znotraj EU-ja razmislek o bolj inovativnih načinih spodbujanja teh držav, da ostajajo na evropski poti," pa je opozoril Žbogar.

Alkalaja je na Brdu pri Kranju sprejel tudi slovenski premier Borut Pahor, ki se je z močno vladno in gospodarsko delegacijo v začetku marca mudil na uradnem obisku v BiH-u. Takrat je po srečanju s tamkajšnjim premierjem Nikolo Špirićem Sarajevu dejal, da Slovenija verjame v BiH in njegovo prihodnost, zato si želi poglobitve političnih in gospodarskih stikov med državama in narodoma.