Na hrvaški televiziji HTV sta se v petek na prvem soočenju pred predčasnimi volitvami 11. septembra srečala predsednika največjih hrvaških strank HDZ in SDP. Na prvem soočenju glavnih kandidatov za premierski položaj na Hrvaškem po več kot 13 letih sta predsednika največjih strank med ključnimi cilji svojih morebitnih vlad navedla gospodarsko rast, zaposlovanje mladih, skrb za najbolj ogrožene, oba sta se tudi zavzela za reformo izobraževalnega sistema.

Strokovnjaki, katerih mnenja je objavil hrvaški Jutranji list na svoji spletni strani, so ocenili, da se je Milanović v debati pokazal kot bolje pripravljen in seznanjen z zadevami ter da mu je šlo za to, da v tem pogovoru "zmaga". Plenković pa je nastop izkoristil, da bi poslal sporočilo volivcem HDZ-ja, saj je večinoma govoril v množini v imenu HDZ-ja.

Zavrnila možnost velike koalicije
Ob gospodarskih sta odgovarjala tudi na vrsto svetovnonazorskih vprašanj, zavrnila pa sta možnost velike koalicije po volitvah. "Na te volitve grem po zmago HDZ-ja, da oblikujemo večino, ki bo dobila zaupnico v saboru in sestavila novo vlado, ki bo večinsko desnosredinska. Seveda v politiki obstajajo tudi teme in situacije, ki potrebujejo nacionalni konsenz in dialog, a menim, da v tem trenutku velika koalicija ni na dnevnem redu," je dejal Plenković.

Milanović je dejal, da bi šel s Plenkovićem v koalicijo, ne pa tudi z njegovo stranko. Prepričan je, da koalicije ne bodo potrebovali, saj bo njegova Narodna koalicija zmagala. Menil je tudi, da Hrvaška velike koalicije ne potrebuje.

Milanović je povedal, da njegova vlada ne bo uvajala novih davkov in da bodo uvedli davčne olajšave, napovedal je znižanje DDV-ja v drugem letu mandata in zaposlitve za 145.000 ljudi. Plenković obljublja znižanje DDV-ja z zdajšnjih 25 odstotkov na 24 odstotkov v prvem letu, na koncu štirih let pa na 23 odstotkov. Napovedal je zaposlitev za 180.000 ljudi.

Ustaški pozdrav
Na vprašanje, ali bi bilo treba sankcionirati ustaški pozdrav Za dom spremni, je Plenković dejal, da je zelo jasno obsodil incidente v Kninu ob robu proslave obletnice vojaške operacije Nevihta, Milanović pa je dejal, da je njegovo stališče glede tega znano. Plenković je kot ključno izpostavil, da so se med domovinsko vojno "razvili tudi drugi pozdravi, kot so Pozdrav domovini in Zvest domovini, ki so pravi pozdravi", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Za predsednika HDZ-ja je bil pokojni predsednik SFRJ-ja Josip Broz - Tito vodja totalitarnega sistema. Po njegovem mnenju bi bilo treba preimenovati Trg maršala Tita in mu dati "primernejše ime". Prvi hrvaški predsednik Franjo Tudjman je bil po njegovi oceni v zgodovinskem smislu najpomembnejša osebnost. Vodja SDP-ja je menil, da sta bila Tudjman in Tito del hrvaške vertikale: "Tudjman je imel dobro mnenje o Titu, nosila sta isto kapo in zvezdo, jaz je nisem nosil. Menim, da bi bilo treba Markov trg poimenovati po Tudjmanu," je dejal.

Primer lex Perković
Glede nedavne razsodbe v primeru lex Perković v Münchnu je Plenković izpostavil sprejetje t. i. zakona lex Perković - Milanovićeva vlada je dan pred vstopom Hrvaške v EU "neprimerno spremenila zakon" in preprečila njegovo izročitev Nemčiji. Milanović mu je vrnil z besedami, da je Nemčija Perkovića iskala že leta 2009, a je imel sistemsko zaščito HDZ-ja, saj je eden od ustanoviteljev stranke. Plenković je to zanikal in izpostavil, da je bil Milanović tisti, ki ni želel dovoliti, da bi izročili odgovorne za uboje hrvaških emigrantov v času SFRJ-ja. Milanović je še izrazil obžalovanje, ker Perkoviću niso sodili na Hrvaškem.

Plenković je še ocenil, da je nemško pravosodje s primerom Perković prispevalo k soočenju z državnim terorizmom SFRJ-ja proti hrvaškim emigrantom in da je primer kompenziral veliko tega, česar na Hrvaškem niso pravočasno naredili. Po njegovem mnenju je ta primer spodbuda za pravo soočenje s preteklostjo. Milanović je odvrnil, da lustracije na Hrvaškem ne more izvajati Nemčija, ampak jo je treba izvesti na Hrvaškem.

Izločitev Mosta?
HTV je soočenje izvedel še pred uradnim začetkom predvolilne kampanje, ki se bo začela 16. avgusta, po končnem oblikovanju volilnih list, ki jih morajo stranke volilni komisiji predložiti najpozneje danes do polnoči. Ker je torej oddaja potekala pred začetkom volilne kampanje, je lahko potekala tudi le med Milanovićem in Plenkovićem, ne pa tudi z drugimi predstavniki strank, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže, kakor bo moralo biti v skladu z zakonodajo med kampanjo.

Zaradi tega dejstva je v torek nezadovoljstvo že izrazila stranka Most neodvisnih list, ki je HRT obtožila pristranskosti. V Mostu, ki je bil koalicijski partner HDZ-ja v razpadli vladi Tihomirja Oreškovića, so ocenili, da televizija ne deluje v javnem interesu, ampak v interesu promocije politične elite. HRT je obtožbe zavrnili in vrnili žogico, da skuša ta stranka vplivati na programske odločitve in uredniško politiko televizije. Hkrati so pozvali vse politične ustvarjalce, naj spoštujejo svobodo medijev.