Te bi se, kot zahteva senat, morale začeti umikati 1. julija, najpozneje pa 1. oktobra letos. Bush je pravico veta uporabil šele drugič v svojem 6 letnem vodenju države. Veto, ki ga je na 124 milijard dolarjev vreden zakon o financiranju vojn vložil Bush, sicer ni nobeno presenečenje, saj je kongresu z njim zagrozil takoj po sprejemu.

"Zakon postavlja tog in umeten datum za začetek umika ameriških enot. Umik naj bi s začel že 1. julija, najpozneje pa 1. oktobra in ne bo odvisen od razmer na bojišču," je zapisal v pojasnilu. Bush, ki meni, da določitev umika pomeni določitev datuma poraza, je dal veto ravno štiri leta potem, ko je na letalonosilki oznanil konec velikih vojaških operacij.

"Datum umika = datum poraza"
Vložitev veta je bila polna simbolike, saj se je Bush za ta korak odločil na četrto obletnico svojega znamenitega govora na letalonosilki Abraham Lincoln, ko je zmagoslavno razglasil konec obsežnih vojaških operacij v Iraku in prevlado zavezniških sil. "Določitev datuma umika bo demoralizirala Iračane in še bolj opogumila sovražnika," je poudaril Bush in dodal, da določitev umika pomeni določitev datuma poraza.

Na veto so se takoj odzvali demokratski voditelji, ki po lanski zmagi na kongresnih volitvah, opogumljeni s prepričljivo podporo Američanov, zahtevajo vrnitev svojih sinov in mož ter obljubljajo, da bodo končali iraško vojno. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je dejala, da "predsednik zahteva bianco (prazen) ček, ki pa mu ga kongres ne bo dal".

Komu na koncu krivda?
Demokrati bi za preglasovanje veta v obeh domovih kongresa potrebovali dve tretjini glasov, ki jih ob sedanjem razmerju moči ne bodo mogli zbrati. Da bi čim prej rešili zapleteno vprašanje, je Bush v Belo hišo povabil predstavnike obeh strank, zanj in za demokrate pa ostaja ključno vprašanje, ali bo javnost krivdo za oviranje financiranja vojakov naprtila Bushu ali demokratom.