Papež in ameriški predsednik sta se približno 35 minut pogovarjala v papeževi zasebni študijski sobi v vatikanski palači, kjer mu je Bush zagotovil, da je zadovoljen s potekom zasedanja skupine G-8 v Heiligendammu. Papež pa je ameriškemu predsedniku povedal, da si želi rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, vkjučno z vojno v Iraku.

"Sveti sedež je še enkrat izrazil upanje za regionalno rešitev vseh konfliktov na Bližnjem vzhodu za pogajalsko mizo," je bilo zapisano v izjavi, ki sta jo Bush in papež izdala po srečanju, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati.

V 35 minutah obdelala vse
Predsednik Bush in papež sta razpravljala o vojni v Iraku in o stanju krščanske manjšine v državi, ki je bila prisiljena pobegniti iz Iraka, o izraelsko-palestinskem vprašanju, o Afriki in konfliktu v Darfurju ter Latinski Ameriki. Ni popolnoma jasno, ali sta govorila o usodi Kube po Castru, dotaknila pa sta se tudi teme človekovih pravic, svobode veroizpovedi, pravice do splava ter poroke in družine, predvsem poroke istospolnih partnerjev.

Papež Benedikt XVI. je velik nasprotnik vojne v Iraku, ki ga skrbi za kristjane v državi, od koder množično bežijo. Bush je že pred obiskom Italije in Vatikana povedal, da je njegov namen predvsem poslušati, kaj bo papež povedal, da pa je pripravljen z njim razpravljati tudi o spremembah in razvoju na Kitajskem ter o prihodnosti Kube po Castru.

Papež napadel invazijo, Bush jo je branil
Papež Benedikt XVI. je že večkrat javno izrazil svoje nasprotovanje ameriški invaziji v Iraku, kar je predsedniku Bushu povedal tudi na njunem zasebnem srečanju. V svojem velikonočnem nagovoru je dejal, da "iz Iraka, ki ga zaznamujejo nepretrgana morija in stalni beg civilistov, ne prihaja čisto nič dobrega". Bush pa je po vsej verjetnosti branil ameriško invazijo v Iraku in papežu obrazložil celotno strategijo vojne.

Protestniki Busha čakali že nekaj dni
Busha je v Rimu pričakalo na tisoče protestnikov, ki so prišli na ulice, da bi javno izrazili svoje nasprotovanje tako Bushu in njegovi vojni v Iraku kot premierju Prodiju, ki je Busha povabil v Italijo. Že nekaj dni so se v italijanski prestolnici bohotili napisi "Ne Busha, ne vojne!".

Okoli 12.000 protestnikov je protestiralo mirno, nekateri pa so v središču Rima v policiste - teh je na rimskih ulicah okoli 10.000 - metali steklenice in prevračali mize. Policija je odgovorila s solzilci in poskušala umiriti nasilne protestnike. V spopadih sta bila ranjena dva policista in protestnik.

Čas za rešitev statusa Kosova je tu
Bush se je že srečal s predsednikom Giorgiom Napolitanom in italijanskim premierjem Romanom Prodijem. Po srečanju z zadnjim se je zavzel za uresničitev mednarodnega načrta o nadzorovani neodvisnosti Kosova in zavrnil zavlačevanje pogovorov o prihodnjem statusu pokrajine. Med srečanjem z gruzijskim predsednikom Sakašvilijem na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu pa je nasprotno mnenje ponovil ruski predsednik Putin, ki je ponovil, da bi imelo morebitno odstopanje od načela ozemeljske celovitosti v primeru Kosova usodne posledice za separatistične pokrajine na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.

Limuzina ga je pustila na cedilu
Pred srečanjem s premierjem se je ameriški predsednik odpravil še na ameriško veleposlaništvu v Rimu, vendar se je njegova limuzina za nekaj trenutkov ustavila, nato pa se ni mogla stisniti skozi vrata. Bush je bil zato prisiljen peš odkorakati do veleposlaništva, pokvarjeno limuzino pa so zamenjali z nadomestno.

Bushevo popotovanje po Evropi se končuje
V okviru svoje evropske turneje bo Bush v nedeljo obiskal še Albanijo in Bolgarijo. Turnejo je v ponedeljek začel na Češkem, tri dni je preživel na zasedanju skupine G-8 v Heiligendammu v Nemčiji, v petek pa je na kratko obiskal še Poljsko. Glavni namen obiska Poljske in Češke je bil protiraketni ščit, ki ga nameravajo ZDA postaviti v Evropi.