Libijski uporniki si želijo še več Natovih napadov na Gadafijeve sile. Foto: EPA
Libijski uporniki si želijo še več Natovih napadov na Gadafijeve sile. Foto: EPA
Berlin
Na srečanju v Berlinu poleg članic Nata sodeluje še šest držav, ki vojaško akcijo v Libiji neposredno ali posredno podpirajo. Foto: EPA
Nato bo vztrajal v Libiji

Na srečanju v Berlinu so zunanji ministri severnoatlantskega zavezništva, med njimi tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, soglasno pozvali Gadafija k umiku svojih sil, da bi tako lahko vzpostavili prekinitev ognja med vladnimi silami in uporniki, ki bi jo bilo mogoče nadzorovati.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dejal, da je politična rešitev edini odgovor na krizo v Libiji, ob tem pa zagotovil, da bodo zavezniške sile še naprej z enakim tempom nadaljevale vojaške akcije nad legitimnimi tarčami, dokler Gadafijeve sile ne prenehajo napadati civilistov in se ne umaknejo v vojašnice.

Rasmussen je pozval k zagotovitvi dodatnih bojnih letal, ki bi z natančnimi napadi preprečila žrtve med civilisti, saj Gadafijeve sile tanke in težko orožje nameščajo v gosto naseljena območja. Nato je priznal, da v Berlinu od članic ni dobil nobenih zagotovil ali obljub glede njegovega poziva.

Potem ko je Nato pred dvema tednoma prevzel vodenje operacije v Libiji, so po besedah Rasmussena opravili več kot 2.000 napadov, od katerih jih je bilo 900 neposredno usmerjenih na enote, ki so grozile z napadi na civiliste. Generalni sekretar meni, da so s tem libijskemu voditelju poslali "jasno in močno sporočilo".

"Ne bomo sedeli križemrok, dokler bo s tanki, težkim orožjem, ostrostrelci napadal lastni narod," je dejal Rasmussen in dodal, da lahko vojaška sila zgolj pomaga vzpostaviti pogoje za morebitno politično rešitev, medtem ko morajo Libijci sami odločiti o svoji prihodnosti.

Clintonova za večjo podporo upornikom
Čeprav je Nemčija nasprotovala resoluciji Varnostnega sveta ZN-a in ne sodeluje v vojaški operaciji, pa po besedah nemškega zunanjega ministra Guida Westerwella vseeno sledijo ciljem vojaške akcije. "Želimo si svobodno in demokratično Libijo," je dejal vodja nemške diplomacije, ki se tudi strinja, da je prišel čas za odhod Gadafija.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je kolege pozvala k večji podpori mednarodne skupnosti libijski opoziciji. "Dlje kot traja naša akcija, pomembnejši postajata naša odločenost in enotnost. Gadafi preizkuša našo odločenost," je dejala Clintonova, ki meni, da mora svet okrepiti svoje "delovanje in povečati podporo" libijski opoziciji.

Francoski zunanji minister Alain Juppe je poudaril, da Libija nima prihodnosti z Gadafijem, medtem ko bi morali "tisti od zunaj" podpreti politične sile, ki si prizadevajo za demokratizacijo Libije. Jupe je še dejal, da je Francija zadržana do predloga za oboroževanje libijskih upornikov.

Prestolnico stresle eksplozije
V času srečanja Natovih ministrov v Berlinu so iz libijske prestolnice poročali o več eksplozijah. Na državni televiziji so povedali, da so bile eksplozije posledica letalskih napadov, ki so zahtevali več žrtev. Po eksplozijah je bilo slišati silovito streljanje libijske protizračne obrambe.

V bližini oblegane Misrate, ki je edino mesto na zahodu države v rokah upornikov, je bilo v napadu Gadafijevih sil ubitih najmanj 23 ljudi, med katerimi so bili štirje Egipčani, ki so čakali na evakuacijo. Napad se je zgodil v bližini pristanišča, predstavnik upornikov pa je povedal, da so med žrtvami tudi ženske in otroci.

Nato bo vztrajal v Libiji