Boris Jelcin, Stanislav Šuškevič in Leonid Kravčuk so se v tajnosti sestali v lovski koči blizu Bresta v Belorusiji, kjer so s t. i. sporazuma iz Belovežke razglasili razpustitev Sovjetske zveze. "Kot ustanovitvene države ZSSR-ja ... razglašamo, da ZSSR ne obstaja več kot subjekt mednarodnega prava in geopolitične realnosti", je pisalo v izjavi, ki je dejansko končala oblast sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova. "Izjava iz Bresta ne računa z g. Gorbačovom, preprosto ga ignorira", so takrat zapisali pri New York Timesu. Moč Gorbačova je oslabela v zadnjih letih Sovjetske zveze, z oblasti pa so ga skoraj vrgli avgusta 1991, ko so ga zapriseženi komunisti aretirali in nekaj dni zadrževali. Čeprav državni udar ni uspel in se je Gorbačov vrnil na oblast, je bil njegov položaj šibek in brez prave oblasti.

Gorbačov, zadnji predsednik Sovjetske zveze
Gorbačov propada Sovjetske zveze ni mogel ustaviti. 12. decembra je rusko zakonodajno telo ratificiralo sporazum, 21. decembra 1991 pa se je SND-ju v Alma-Ati, tako se je tedaj imenovalo glavno mesto Kazahstana, pridružilo še osem od petnajstih sovjetskih republik. Na srečanju so manjkali predstavniki Litve, Latvije in Estonije ter Gruzije, ki je k SND-ju pristopila decembra 1993.

Le nekaj dni po tem srečanju, 25. decembra, je kot zadnji predsednik Sovjetske zveze odstopil Mihail Gorbačov. Naslednji dan, 26. decembra 1991, je Sovjetska zveza, ki je obstajala od leta 1922, prenehala obstajati.

ZSSR - naslednica ruskega imperija
Zveza sovjetskih socialističnih republik je bila uradno ustanovljena 28. decembra leta 1922 z združitvijo Ukrajine, Belorusije in Transkavkaške sovjetske republike pod vladavino boljševikov. Velja za naslednjico ruskega imperija in kratkotrajnih vlad Georgija Lvova in nato Aleksandra Kerenskega. Med leti 1917 in 1922 je bila predhodnica ZSSR-ja Ruska sovjetska federativna socialistična republika.

Vlado in politično organizacijo države je vseh 69 let njenega obstoja definirala edina politična stranka, tj. Komunistična stranka Sovjetske zveze. Sovjetski voditelji so trdili, da je bila enostrankarska vladavina potrebna, da bi zagotovili, da se ne bi vrnilo "kapitalistično izkoriščanje" in da bi načela demokratičnega centralizma predstavljala voljo ljudi.

Lenina nasledil Stalin
Po smrti Vladimirja Iljiča Lenina leta 1924 je svoj vpliv v stranki počasi konsolidiral Josip Visarijonovič Stalin, ki je ob koncu 20. let 20. stoletja postal voditelj Sovjetske zveze. Leta 1928 je predstavil prvi petletni načrt za izgradnjo socialističnega gospodarstva. Kljub notranjim napetostim se je Sovjetska zveza v letih pred 2. svetovno vojno razvila v pomembno industrijsko gospodarstvo.

Kot ena velikih zmagovalk vojne, ki je zajela svet med leti 1939 in 1945, je Sovjetska zveza po vojni postala svetovna velesila, ki se je v času hladne vojne s svojo politično-ideološko nasprotnico ZDA borila za prevlado v svetu in vesolju. Do leta 1956 je Sovjetsko zvezo tvorilo 15 "zveznih republik".

Po 1945 začetek hladne vojne
Zadnje desetletje obstoja Sovjetske zveze je prevladoval duh reform. Leta 1985 je Gorbačov sprejel pomembne gospodarske reforme, s svojo politiko glasnosti pa je po desetletjih vladne cenzure javnosti omogočil svobodnejši dostop do informacije. Zaradi vedno slabšega gospodarskega položaja je nezadovoljstvo v državi naraščalo. Ob koncu 80. let se je vse več sovjetskih satelitskih držav v Evropi začelo osvobajati jarma komunizma. Železna zavesa, ki je svet delila na kapitalistični in komunistični del, je padla s padcem berlinskega zidu leta 1989.

Neuspeli državni udar avgusta 1991
Aprila 1990 je bil sprejet zakon, da se lahko republike odcepijo od Sovjetske zveze, če to na referendumu potrdita več kot dve tretjini prebivalstva te republike. Referendum o ohranitvi Sovjetske zveze je potekal 17. marca 1991. Večina prebivalstva v devetih republikah je glasovala za ohranitev zveze. Avgusta so zagrizeni komunisti izvedli državni udar proti reformističnemu Gorbačovu. Kot največji junak iz neuspelega državnega udara je izšel Boris Jelcin, ki je pozneje postal prvi ruski predsednik. Latvija in Estonija sta po zgledu Litve razglasili neodvisnost, ostalih 13 republik pa se je začelo pogovarjati o ohlapnejši zvezi. A za Sovjetsko zvezo, kot s(m)o jo poznali do tedaj, je bilo že prepozno.

Tina Vovk