Segrevanje ozračja in posledična topitev ledu na Arktiki sta omogočila dostop do neizkoriščenih naravnih virov, do katerih se želi dokopati več držav. Foto: EPA
Segrevanje ozračja in posledična topitev ledu na Arktiki sta omogočila dostop do neizkoriščenih naravnih virov, do katerih se želi dokopati več držav. Foto: EPA
Arktika
Rusija ima na Arktiki največji delež ozemlja, Rusi pa predstavljajo polovico prebivalstva na Arktiki. Foto: Reuters

Ruski premier je na mednarodnem forumu o Arktiki poudaril, da je mogoče geopolitične in poslovne interese v regiji uskladiti s pogajanji in ob upoštevanju mednarodnega prava.

Na območju Arktike ležijo velike zaloge plina in nafte, ki naj bi predstavljale kar četrtino vseh še neizkoriščenih zalog na Zemlji. Moskva namerava leta 2012 ali 2013 Združenim narodom predložiti dokaze o tem, da se celinska plošča, na kateri leži Rusija, razteza v Arktiko, morda celo do severnega pola. S tem želi doseči, da bi velike dele oceanskega dna šteli za rusko ozemlje, s tem pa bi Rusija dobila pravico do izkoriščanja naravnih bogastev. Podobne načrte imata tudi Kanada (do leta 2013) in Danska (do leta 2014).

Rusija je ozemeljski zahtevek Združenim narodom predložila že leta 2001, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov zavrnjen.

Pravice do izkoriščanja do 200 milj od obale
V skladu s konvencijo ZN-a o pomorskem pravu jurisdikcija držav sega 12 pomorskih milj od obale, gospodarske pravice do naravnih virov na morskem dnu ali pod njim pa do 200 morskih milj od svoje obale. Če se celinska plošča razteza dlje, mora država to dokazati komisiji ZN-a, ki nato odloča, ali bo uvedla zunanjo mejo.

Ob Rusiji si za nadzor nad naravnimi bogastvi na Arktiki, katerih izkoriščanje lajša taljenje ledu, prizadevajo ZDA, Kanada, Danska in Norveška, ki že opravljajo raziskave, s katerimi želijo dokazati, da so upravičene do arktičnih bogastev.

Rusija ne skriva ozemeljskih želja po vodah v arktičnem krogu ob ruski obali, kar je jasno dokazala pred tremi leti, ko so ruski potapljači na dno morja pod severnim polom zapičili rusko zastavo.

Rusija pripravljena interese braniti s silo
Moskva je v preteklosti že nakazala, da je pripravljena svoje interese na območju Arktike braniti tudi z vojaško silo. V ruski strategiji za Arktiko, ki jo je leta 2008 podpisal predsednik Dmitrij Medvedjev, piše, da mora polarno območje do leta 2020 postati "pomembno rusko strateško oporišče za naravne vire".

"Večina strah vzbujajočih scenarijev za Arktiko nima nobene podlage. Njihov cilj je zgolj povzročiti konflikt med državami," je na srečanju v Moskvi zatrdil Putin. "Cena Arktike je mnogo višja od milijard sodčkov nafte in plina. Če ne bomo ravnali odgovorno, bomo imeli namesto koristi nove težave," je še dejal.

"Spopad se je že začel"
Greenpeace trdi, da je Rusija forum o Arktiki pripravila, da bi na njem ponovila in pojasnila svoje zahteve po naravnih virih, ki se tam nahajajo. "Več ko ljudje govorijo o tem, bolje je, a mislim, da se je spopad že začel," meni Charlie Kronick, višji okoljski svetovalec Greenpeacea. Bolje, kot da države "lovijo zadnjo kapljico nafte", bi bilo, če bi svoj denar in čas usmerile v zmanjševanje zahtev po energiji, dodaja.