"Če bi kateri izmed mojih uslužbencev začel kaditi crack, bi zasegel njegovo pištolo in ga vrgel iz tolpe."
Mož je mamilarski šef ene izmed treh glavnih mamilarskih skupin iz Rio de Janeira. Iz svoje favele na zahodnem koncu mesta prodaja crack, zadnjo nadlogo, ki je prizadela Rio. Vse do nedavnega so člani mestnih zločinskih tolp povečini zavračali prodajo cracka, saj so se bali učinka, ki bi ga mamilo imelo na njihovo klientelo. A v zadnjih nekaj letih je gospodarsko stanje premagalo zdravo pamet. Zavore so popustile.
"Uživanje cracka narašča z zastrašujočo hitrostjo. V zadnjih štirih letih je močno poraslo," pravi Julio Cesar Pereira de Oliveira, direktor natrpanega zapora v severnem Riu, kjer je deset vlažnih in prenapolnjenih celic zdaj natrpanih z več kot 360 zaporniki, od katerih so mnogi zasvojenci. "Večina izmed njih je tu zaradi mamil," pravi in ob tem zdrdra najpogostejše z mamili povezane zločine: kraja, oborožen rop, umor, prekupčevanje z mamili.
Od Amazonke do Ria
Rio je eden zadnjih delov Brazilije, ki ga je dosegla epidemija cracka, ki se zdaj razteza od odročnih amazonskih mest do premožnejšega juga in jugovzhoda. Policija je samo letos v severovzhodni zvezni državi Pernambuco zasegla 6,8 milijona kristalov cracka. Pred svojo zgodovinsko zmago na lanskih volitvah je brazilska predsednica Dilma Rousseff v TV-kampanji ljudi opozarjala: "Crack je zločin proti ljudem, zločin proti naši mladini in zločin proti Braziliji."

Lani je zvezna vlada razkrila 175 milijonov evrov vreden načrt za boj proti cracku, februarja pa je Rousseffova napovedala nacionalni program za usposabljanje skoraj 15.000 zdravstvenih agentov, ki bi se ukvarjali z zasvojenci s crackom. A obseg izziva postane jasen na poulični ravni.
"Crack je grozljiv. Ljudi poganja k ubijanju, ropom in uničevanju družin drugih," pravi Rafael Barbosa dos Santos, 22-letni oče dveh otrok in eden od več desetih zasvojencev, ki jih je pridržala policija po raciji na mamilarski tržnici v faveli Morro do Cajueiro. "Tam sem bil od sobote," pove. "Danes je četrtek. Jemal sem mamila. Zmanjka ti denarja, pa hočeš še vedno kaditi, zato moraš na ulico krasti, prosjačiti. Človek človeku volk - ali uspeš ali pa umreš v poskušanju."

Zmaga je že pet rešenih življenj
Nekaj kilometrov stran, v faveli Jorge Turco, policist odstre umazano rjuho in vstopi v tamkajšnjo hišo cracka - zapuščeno, opečnato kolibo pri enem od vhodu v favelo. "Pridemo in jo požgemo do tal, pa jo spet postavijo," potoži. "Sem prihajamo pogosto. Pridemo in jih vržemo ven. A ko odidemo, se oni vrnejo."
Znotraj barake ležita na zofah dva zasvojenca, ki se ne menita za policijsko prisotnost. Tla so zasmetena s staljenimi plastičnimi kozarčki, v katerih kadijo mamilo. Nenaden rafal avtomatskega orožja naznanja smrt nekega lokalnega pripadnika tolpe, ki je nedaleč stran padel pod policijskimi streli. Zasvojenca še vedno spita.
"Crack je trenutno največji izziv za Cerkev," meni Claudio Ferreira, 33-letni pridigar, ki v crackovskih brlogih Ria v iskanju izgubljenih duš izvaja svoje lastne "duhovne" racije. "A Biblija nas uči, da kar je nemogoče za človeka, ni nemogoče za Boga. Verjamem, da bo od vsakih 100 zasvojencev pet slišalo besede in se odpovedalo cracku. To je zmaga. Družba je izgubljena. Družba misli, da ti ljudje nimajo prihodnosti. Če rešimo pet življenj, smo zmagali."

V Riu je naraščajočo javno zgražanje nad širjenjem cracka spodbudilo proaktivnost. Od maja dalje oblasti izvajajo skoraj tedenske racije na mestnih "crackolandijah", tržnicah cracka na prostem, ki delujejo v najzloglasnejših favel Ria in v okolici. Pridržani morajo na prisilno odvajanje od cracka. A pridigarji dvomijo, da bo "čiščenje" delovalo.
"Na žalost ne bo družba storila ničesar. Družba jih pelje v centre za odvajanje … a to ne deluje. Par tednov pozneje so spet na ulicah," pravi Ferreira. "Edini način za ozdravitev zasvojenca s crackom je prek Božje besede."