Na tiskovni konferenci s finskim kolegom Saulijem Niinistöm v Ankari je ob tem pohvalil Finsko, ker je pokazala zavezanost reševanju varnostnih pomislekov Turčije, a ostal kritičen do Švedske.

Kot je povedal Erdogan, so odločili, da bo parlament začel proces ratifikacije omenjenega protokola in da upa, da ga bodo poslanci in poslanke ratificirali pred turškimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami 14. maja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Finski predsednik Niinistö je Erdoganovo odločitev pozdravil kot "zelo pomembno za celotno Finsko", a opozoril, da "prošnja Finske ni popolna brez Švedske".

Erdogan je bil medtem zelo kritičen do Švedske, ki je po letih nevtralnosti tako kot Finska zaradi ruske invazije v Ukrajini maja lani zaprosila za članstvo v Natu.

Dejal je, da so Švedski dali "seznam 120 teroristov", za katere želijo, da jim jih izroči, in dodal, da na "švedskih ulicah nenehno potekajo protesti simpatizerjev Delavske stranke Kurdistana (PKK)", ki jo Ankara uvršča med teroristične organizacije.

Kljub temu je izrazil upanje, da bo švedska vlada do turških volitev lahko izpolnila zahteve Ankare, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Večji pritisk na Madžarsko

Z odločitvijo Ankare se je po navedbah AFP-ja povečal pritisk na Madžarsko, ki je ob Turčiji druga od skupno 30 članic zveze Nato, ki še ni ratificirala pristopnih protokolov Finske in Švedske.

Madžarski parlament je medtem spet preložil glasovanje o ratifikaciji. To je zdaj predvideno za 31. marec, poročajo madžarski mediji.

Madžarski parlament bo odločal ločeno

Kot je danes sporočil šef poslanske skupine Fidesz Mate Kocsis, bo madžarski parlament o članstvu Finske v Natu odločal 27. marca, o kandidaturi Švedske pa bodo odločali pozneje.

Kocsis, šef poslanske skupine vladajoče stranke premierja Viktorja Orbana, je na Facebooku poudaril, da v Fideszu podpirajo finsko kandidaturo, navaja madžarska tiskovna agencija MTI.

Madžarski mediji so danes pred tem sicer poročali, da bo parlament v Budimpešti po vnovičnem zamiku odločal o ratifikaciji pristopnih sporazumov obeh držav 31. marca.

Premier Orban je sicer načeloma podprl vstop obeh držav v Nato, a je parlament, v katerem ima njegova stranka Fidesz večino, razpravo in glasovanje pod različnimi pretvezami večkrat preložil.

Orban je Švedski in Finski med drugim očital, da so njuni politiki ter mediji neupravičeno kritizirali Madžarsko glede spoštovanja pravne države in korupcije. Zato se nekateri v stranki Fidesz sprašujejo, ali je smiselno v Nato sprejeti državi, ki "širita očitne laži o Madžarski".