"Med pogovori o protikriznih ukrepih smo razpravljali o denarni pomoči, upravljanju meja, boju proti tihotapcem, politiki vključevanja in manj strogi vizumski politiki," je sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in izpostavil, da bo EU pri ustavitvi bega na sto tisoče beguncev potreboval pomoč Turčije.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dodal, da je treba Turčijo čim prej uvrstiti na seznam varnih držav. Nakazal je možnost napredka v dialogu o vizumski liberalizaciji, ki sta ga EU in Turčija začela leta 2013. Turčija pa bi v zameno za pomoč pri nadzoru turško-grške meje hitreje napredovala na poti do tega cilja.

Nov akcijski načrt
O akcijskem načrtu EU-ja in Turčije, o katerem so konec prejšnjega tedna poročali nemški mediji in naj bi med drugim vključeval skupne patrulje na grško-turški meji pod okriljem evropske agencije za zunanje meje Frontex, šest novih taborišč v Turčiji, ki bi jih sofinancirala Unija, in preselitev do pol milijona beguncev iz Turčije v Unijo, danes ni nihče izmed voditeljev ni javno govoril.

Erdoganova rešitev
A za rešitev begunske krize, ki jo je sprožila več kot štiriletna vojna v Siriji, so po besedah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana potrebne tri stvari: usposabljanje in oprema, vzpostavitev varnega območja, kjer bodo ljudje varni pred terorizmom, ter območja prepovedi letenja v Siriji.

V Turčiji je 2,5 milijona beguncev, od tega 2,2 milijona Sircev, medtem ko jih je v Evropi 250.000, je dejal Erdogan. Turčija je za begunce porabila 7,8 milijarde dolarjev, medtem ko je od mednarodnih partnerjev dobila nekaj več kot 400 milijonov dolarjev, a kljub temu ni zaprla svojih vrat, temveč jim pomaga brez kakršne koli diskriminacije.

Vzpostavitev varnega območja
Na obeh straneh so zagotavljali, da so se pripravljeni pogovarjati o vseh oblikah sodelovanja - tudi o vzpostavljanju varnega območja, če bo v zameno tudi Turčija pripravljena ukrepati, je dejal Tusk. Ob tem je izpostavil, da sta se z Erdoganom strinjala, da rešitve ni mogoče doseči, tako da bo Rusija kot zaveznica predsednika Bašarja Al Asada "bombardirala legitimne opozicijske sile", in o potrebi po boju proti Islamski državi. Povedal je tudi, da mu je Erdogan poročal o skrb vzbujajočih novicah o ruski kršitvi turškega zračnega prostora.

Erdogan okrcal črno propagando
Veliko pozornosti je Erdogan v predvolilnem duhu namenil boju proti terorizmu, ki je po njegovih besedah ključen za regijo. Turčija bo nadaljevala boj proti Islamski državi in tudi proti Kurdski delavski stranki (PKK), je poudaril in okrcal "črno propagando" v nekaterih državah EU-ja, ki v praksi ne sledijo dejstvu, da je PKK za EU teroristična organizacija.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Nemčija se boji, da ji bodo razmere s prebežniki ušle iz rok