Danes bosta venezuelski in gvajanski predsednik Nicolas Maduro in Irfaan Ali začela pogovore o sporu med državama glede tega območja. Po referendumu so se močno povečale napetosti med državama in širše v regiji, več držav je takoj diplomatsko ukrepalo, saj želijo preprečiti nadaljnjo eskalacijo.

To je zelo gozdnata, težko prehodna regija

Pokrajina Essequibo (več različic imena je, tudi Gvajanska Esequiba ali Esequibo) zajema skoraj 160.000 kvadratnih kilometrov, kar je nekaj manj kot osem Slovenij. Regija obsega zahodni dve tretjini ozemlja Gvajane, v njej pa živi 125.000 prebivalcev oziroma petina celotnega gvajanskega prebivalstva. Regija, ki ima velike površine deževnega pragozda, je zelo težko prehodna, saj nima veliko cest.

Čeprav je bil Krištof Kolumb prvi Evropejec, ki je videl Gvajano leta 1498, so bili potem Nizozemci tisti, ki so na tem območju prvi ustanovili kolonije, in sicer Pomeroon, Essequibo, Berbice in Demerara. Potem ko je Francija zavzela Nizozemsko, so nadzor nad območjem prevzeli Britanci leta 1796. Leta 1831 sta koloniji Demerara-Essequibo in Berbice postali del enotne britanske kolonije, ki so jo poimenovali Britanska Gvajana. Vse od razglasitve neodvisnosti leta 1811 je Venezuela trdila, da je ozemlje zahodno od reke Essequibo njeno.

Spor se vleče že več kot 100 let

Spor glede tega območja se je zaostril leta 1841, ko je venezuelska vlada ostro oporekala črti Schomburgk, ki je Združenemu kraljestvu podelila nadzor nad ustjem reke Orinoko. V upanju, da se bo izognilo nadaljnjemu sporu, je Združeno kraljestvo ponudilo Venezueli celotno ustje reke Orinoko in sosednja ozemlja, da bi ohranilo britanske pravice do ozemlja na vzhodu, ki sega do reke Essequibo. Nezadovoljna z ureditvijo je venezuelska vlada nasprotovala razmejitvenim črtam in pozvala k posredovanju ZDA v skladu z Monroejevo doktrino.

Leta 1899 je potem mednarodno arbitražno sodišče območje dodelilo Združenemu kraljestvu, katerega del je bila Gvajana. Venezuelo so takrat v postopku zastopale ZDA, saj je venezuelska vlada prekinila diplomatske stike z britanskim imperijem. Venezuela se je počutila opeharjeno, vpletenim je očitala, da je bila to dogovorjena kraja, in je sodbo vseskozi zavračala ter pokrajino obravnavala kot del svojega ozemlja, saj da je bila znotraj njenih meja med špansko kolonialno oblastjo. Kot navaja Voice of America, venezuelski uradniki trdijo, da je bil leta 1966, ko je Gvajana postala neodvisna, podpisan dogovor med Venezuelo, Združenim kraljestvom in Britansko Gvajano in da je bil z njim rešen spor ter izničen prvotni dogovor.

Gvajana pa vztraja, da velja prvotni dogovor iz leta 1899. Najvišje sodišče Združenih narodov, meddržavno sodišče, je zato leta 2018 pozvala, naj odloča o tem, medtem ko Venezuela sodišča ne priznava. Da je Maduro želel izvesti referendum, gre delno pripisati dejstvu, da je omenjeno sodišče aprila letos vendarle sporočilo, da je pristojno za sodbo v tem primeru.

Spor med državama se je znova zaostril septembra letos, ko je Gvajana organizirala dražbo, na kateri so se naftne družbe potegovale za nova dovoljenja za raziskovanje v morju ob Essequiboju, in oktobra, ko so v pokrajini odkrili še nova nahajališča nafte.

Leta 2015 odkritje naftnih zalog, čez štiri leta začetek črpanja

Prva velika nahajališča nafte ob obali Essequiba so odkrili leta 2015, odkritja je vodil ameriški naftni velikan ExxonMobil. Z odkritjem bogatih zalog nafte – območje je bogato tudi z minerali – so se znova močno okrepile težnje Venezuele, da bi območje prešlo pod njeno oblast. Še toliko bolj zato, ker je venezuelska naftna industrija v zadnjem desetletju močno upadla, gvajanska pa je sredi velikega razcveta.

Venezuela ima največje dokazane zaloge surove nafte na svetu, vendar pa je njena naftna industrija ohromljena zaradi dolgoletnega slabega upravljanja in gospodarskih sankcij, uvedenih proti državni naftni družbi po ponovni izvolitvi predsednika Nicolasa Madura leta 2018. Kot je znano, del mednarodne skupnosti njegove izvolitve ne priznava. Poznavalci pravijo, da je bil Madurov glavni cilj na posvetovalnem referendumu dejansko priprava terena za vnovično izvolitev prihodnje leto, ko bodo predsedniške volitve. Ob tem Deutsche Welle poudarja še en vidik: prejšnja gvajanska oblast je bila ideološko kompatibilna z Madurom, zdajšnji predsednik Ali pa je liberaliziral gvajansko gospodarstvo in želi oživiti odnose z ZDA, kar Maduru ni po volji.

Nafta pognala gvajansko gospodarstvo

Kot navaja Voice of America, je ameriški naftni konzorcij začel črpati nafto decembra 2019 in pretežno agrarno Gvajano, ki ima blizu 800.000 prebivalcev, skorajda čez noč spremenil v četrto največjo proizvajalko nafte na morju na svetu. Letno se s črpanjem nafte ustvari milijarda dolarjev. Do odkritja nafte revna država zaradi tega izjemno hitro napreduje: samo v prvi polovici tega leta se je gvajansko gospodarstvo povečalo za skoraj 60 odstotkov, lani pa za 62 odstotkov.

Trenutna dnevna proizvodnja približno 380.000 sodov naj bi v prihodnjih letih dosegla 800.000 sodov. Izvoz surove nafte iz Gvajane je bil prejšnji mesec večinoma namenjen na Nizozemsko in v Panamo, pri čemer je bil velik del nafte iz Paname nato izvožen na zahodno obalo ZDA.

Kot rečeno, je septembra Gvajana odprla ponudbe za še 14 dodatnih naftnih ploščadi na morju, ponudbe je oddalo šest podjetij in skupin. Med njimi sta bila ExxonMobil, ki se je znova povezal s podjetjema Hess Corp., ki je v lasti ZDA, in China National Offshore Oil Corp., ter družba Total Energies, ki je v francoski lasti in ki je sodelovala s podjetji v Katarju in Maleziji.

Posvetovalni referendum je prestrašil Gvajance

Maduro se je jeseni odločil za izvedbo posvetovalnega referenduma o tem, ali naj bo na območju Essequiba ustanovljena nova država. V Venezueli je potekala obširna kampanja, Maduro je bil izjemno dejaven, kot navaja France24, pa protikampanje dejansko ni bilo. Gvajana je – pričakovano – meddržavno sodišče zaprosila, naj prepreči izvedbo referenduma, a se to ni zgodilo. Sodišče v Haagu je pretekli petek pozvalo venezuelsko vlado, naj se vzdrži kakršnih koli ukrepov, ki bi privedli do sprememb na terenu, vendar pa samega referenduma ni omenilo.

V Gvajani se bojijo, da bo izid posvetovalnega referenduma opogumil Madura za aneksijo. Gvajanski predsednik je za Associated Press preteklo sredo povedal, da njegova država sprejema vse potrebne korake, da se zaščiti pred Venezuelo, ki je svojim državnim podjetjem že naročila raziskovanje in izkoriščanje nafte in mineralov v sporni regiji. Regija je bogata z zlatom, diamanti, manganom in drugimi minerali.

Na vprašanje, ali je zaprosil za vojaško pomoč, je predsednik Irfaan Ali dejal, da se je njegova vlada obrnila na zaveznike in regionalne partnerje, z nekaterimi med njimi ima Gvajana sklenjene obrambne sporazume, da bi zaščitila Essequibo. "To grožnjo jemljemo zelo resno in uvedli smo številne previdnostne ukrepe, da bi zagotovili mir in stabilnost v tej regiji," je dejal Ali v kratkem telefonskem pogovoru. Opozoril je, da se obrambne sile Gvajane pogovarjajo tudi s kolegi v drugih državah. "Če bo Venezuela nadaljevala to nepremišljeno in pustolovsko ravnanje, se bo morala regija odzvati," je dejal. "In to je tisto, kar gradimo. Gradimo regionalni odziv."

Venezuelski apetiti po nafti so veliki

Ali je spregovoril dan po tem, ko je Maduro izjavil, da bo nemudoma podelil dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje v Essequibu, in ukazal ustanovitev lokalnih hčerinskih družb venezuelskih javnih podjetij, vključno z naftnim velikanom PDVSA in rudarskim konglomeratom Corporación Venezolana de Guayana.

Venezuela ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, vendar so leta slabega upravljanja in
gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti Madurovi vladi, prizadela PDVSA in hčerinske družbe. Maduro je napovedal ustanovitev celovitega obrambnega operativnega pasu za sporno ozemlje. To bi bilo podobno posebnim vojaškim poveljstvom, ki delujejo v določenih regijah Venezuele. "Poteze Venezuele so v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom," je bil oster. "In vsaka država, ki tako odkrito kljubuje pomembnim mednarodnim organom, bi morala skrbeti ne samo Gvajano, ampak za ves svet." Po njegovih besedah lahko dejanja Venezuele resno motijo stabilnost in mirno sobivanje v regiji, je poročal AP.

Podpredsednik Gvajane Bharrat Jagdeo je že pretekli četrtek pozval naftne družbe, ki imajo koncesije v bližini regije Essequibo, naj ne upoštevajo Madurovih komentarjev in dejanj, ter opozoril, da bo Gvajana sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svoje suverenosti. "Vsak poskus njegovih državnih naftnih podjetij ali državnih korporacij, da bi na našem območju iskali nafto, bo Gvajana obravnavala kot vdor," je dejal Jagdeo. "Če (Maduro) verjame, da bodo bojevitost in grožnje Gvajani vodile do želenih dvostranskih pogovorov, se močno moti."

Gvajanski predsednik je v torek še dejal, da se je njegova administracija obrnila tudi na ZDA, sosednjo Brazilijo, Združeno kraljestvo, Francijo in generalnega sekretarja ZN-a. Venezuelo je obtožil oporekanja sodbi, ki jo je meddržavno sodišče izdalo prejšnji teden. V njej je sodišče za Venezuelo odredilo, naj ne ukrepa, dokler sodišče ne odloči o postopku glede statusa Essequiba, kar naj bi trajalo še leta.

Venezuelska vlada je obsodila Alijevo izjavo in Gvajano obtožila, da je ravnala neodgovorno in da je ameriškemu južnemu poveljstvu domnevno dala zeleno luč za vstop v regijo Essequibo.
Ob tem se je zavzela za nadaljevanje dialoga za Gvajano, ki jo je pozvala, naj opusti "grozeče in tvegano ravnanje."

ZN poziva k zdržanju pri kakršnem koli dejanju, ki bi lahko otežilo reševanje spora

Preteklo sredo so Združeni narodi v izjavi poudarili nedavno razsodbo meddržavnega sodišča, ki strankam prepoveduje kakršno koli dejanje, ki bi lahko zaostrilo ali razširilo spor ali otežilo njegovo rešitev. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres močno podpira uporabo izključno miroljubnih sredstev za reševanje mednarodnih sporov, je sporočila svetovna organizacija. Varnostni svet Združenih narodov je imel v petek tudi nujno zasebno sejo o tem vprašanju – svetovni voditelji in mednarodne organizacije so podprli Gvajano.