Macron je v četrtek za predsednika vlade imenoval 73-letnega Barniera, konservativca in nekdanjega pogajalca EU-ja za brexit, s čimer se je končalo dvomesečno iskanje predsednika vlade po Macronovi odločitvi, da razpiše parlamentarne volitve.

Novi francoski premier je v petek obljubil, da bo deloval neodvisno od predsednika Macrona, vendar je nakazal, da bo vztrajal pri nekaterih predsednikovih ključnih politikah, hkrati pa zaostril vladno stališče do priseljevanja.

V prvem intervjuju, ki ga je dal kot vodja vlade, je Barnier dejal, da bodo v njegovi vladi, ki nima jasne večine v spodnjem domu parlamenta, sodelovali tako konservativci kot člani Macronovega sredinskega tabora.

Novo vlado naj bi tako podprli tudi poslanci iz drugih skupin, vključno z levico. Barnier je dejal, da "moramo odpreti vrata vsem ... vsem, ki to želijo".

Barnier je sicer pred zahtevno nalogo, v razdvojenem parlamentu mora namreč izpeljati reforme in sprejeti proračun za leto 2025, saj je Francija pod pritiskom Evropske komisije, naj zmanjša svoj primanjkljaj.

Vztrajanje pri nepriljubljenih reformah

Barnier je nakazal, da bo vztrajal pri nekaterih Macronovih nepriljubljenih reformah, in dejal, da ni pripravljen razveljaviti dviga upokojitvene starosti z 62 na 64 let.

"Ne smemo postavljati pod vprašaj tega zakona, ki je bil sprejet v zelo težkih okoliščinah," je dejal Barnier, vendar je dodal, da je pripravljen prilagoditi ukrepe, da bi bolje zaščitili "najranljivejše".

Levičarska Nova ljudska fronta in skrajno desni Nacionalni zbor (RN), ki imata skupaj večino in bi lahko predsednika vlade odstavila z nezaupnico, sta reformi nasprotovala.

Barnier je tudi dejal, da se bo pri nekaterih vprašanjih premaknil na desno, pri čemer je mislil na strožjo politiko omejevanja priseljevanja. "Še vedno obstaja občutek, da so naše meje pretočne in da migracijskih tokov ne nadzorujemo," je dejal in dodal, da "z ideologijo Nacionalnega zbora nima veliko skupnega, vendar jo spoštuje".

Stabilnost vlade odvisna od Nacionalnega zbora

Macronovi politični tekmeci so dan po tem, ko je bil Barnier imenovan na položaj premierja, dejali, da ima skrajno desni Nacionalni zbor preveliko moč nad predsednikom države in vlade.

RN je Barnierevo imenovanje načeloma podprl, vendar je tudi jasno dejal, da podporo lahko kadar koli umakne, če njihovi pomisleki glede priseljevanja, varnosti in kupne moči prebivalcev ne bodo izpolnjeni. Zbor je upal na zmago na predčasnih volitvah, vendar je zasedel tretje mesto, potem ko so se volivci drugih strank, zlasti levičarskih, mobilizirali na volitvah.

"Imamo predsednika vlade, ki je popolnoma odvisen od RN-ja," je dejala Lucie Castets, kandidatka za premierko iz levičarskega zavezništva, ki je na julijskem glasovanju zasedlo prvo mesto, vendar je Macron ni potrdil, potem ko ji ni uspelo zagotoviti absolutne večine.

"S tem je Macron sklenil 'sobivanje' z RN-jem," je dejala in pri tem uporabila izraz, ki ga v Franciji uporabljajo, ko predsednik države vlada s predsednikom vlade, ki je iz nasprotnega političnega tabora.

Z imenovanjem Barniera postaja vlada odvisna od dobre volje RN-ja, je dejal poslanec Sacha Houlie, ki je nekoč pripadal Macronovemu taboru.

"Zdaj je skrajna desnica tista, ki določa kralje ali kraljice," pa je za radio France Inter dejal vodja Socialistične stranke Olivier Faure.

Na očitke se nista odzvala ne Macron ne Barnier.

Čakanje na izbire ministrov

Podobne kritike je bilo mogoče slišati tudi v tujini. "Barnier ne sme postati premier, ki je v milosti in nemilosti Le Pen," je dejal Anton Hofreiter, predsednik odbora nemškega parlamenta za zadeve Evropske unije in član Zelenih. "Od novega predsednika vlade ne pričakujem nobenih naprednih idej. Upam lahko le, da bo Barnier izkoristil svoje dolgoletne evropske izkušnje in okrepil skupne evropske politike," je še dodal.

Pozornost bo zdaj usmerjena na Barniereva imenovanja v vladni kabinet. Nekateri ministri iz odhajajoče vlade bodo morda nadaljevali delo, vendar med njimi ne bo finančnega ministra Bruna Le Maireja, je poročal Reuters. "Barniereva izbira finančnega ministra bo ključna za pomiritev finančnih trgov in Bruslja," so dejali analitiki skupine Eurasia.

Po njihovem mnenju tudi RN noče podaljševati politične negotovosti in želi, da ga volivci vidijo kot odgovorno stranko. Poslanec RN-ja Laurent Jacobelli je medtem dejal, da RN ne skuša biti politična sila, ki bi sistematično nasprotovala vsemu in ustvarjala kaos.

Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon pa je po imenovanju Barniera opozoril, da so bile volitve Francozom ukradene, in pozval k udeležbi na sobotnih protestih.