Dogovor je končal upor 23. in 24. junija, ko so Wagnerjeve enote zasedle pomembna poslopja v južnem ruskem mestu Rostov na Donu in se napotile proti Moskvi. V skladu z dogovorom naj bi se vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin preselil v Belorusijo, pripadniki skupine pa so dobili možnost iti z njim, pridružiti se rednim ruskim oboroženim silam ali oditi domov.

V četrtek pa je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko dejal, da so Prigožin in tisoči borcev Wagnerja še vedno v Rusiji, kar je postavilo izvedbo dogovora pod vprašaj.

Jelizarov je nato v soboto dejal, da so borci po Prigožinovem ukazu na počitnicah do zgodnjega avgusta, nato pa se bodo preselili v Belorusijo.

Sam Prigožin je zadnja dva tedna neobičajno tiho. Svetovalec beloruskega obrambnega ministrstva je v petek dejal, da ni nihče iz Wagnerja še obiskal vojaškega taborišča, ki ga je Lukašenko ponudil borcem te skupine v uporabo.

Jelizarov je še dodal, da ruske varnostne sile po uporu Wagnerjeve skupine niso napadale njenih borcev. Glede nedavnih napadov na Prigožina v ruskih medijih pa je dejal, da so bili to poskusi ruskega vojaškega establišmenta, da doseže razkol med Prigožinom in pripadniki njegove skupine.

Poljska poslala 1000 vojakov na mejo

Medtem je Poljska proti meji z Belorusijo napotila 1000 pripadnikov oboroženih sil z 200 vojaškimi vozili, je v soboto sporočil poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. Kot je pojasnil, želijo s tem pokazati pripravljenost na "poskuse destabilizacije".

Nedavna ravnanja Belorusije so prebudila strahove na vzhodnem krilu zveze Nato, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Minsk je ruskim silam ob začetku invazije v Ukrajino dal na razpolago lastno ozemlje, začel pa je tudi prevzemati rusko taktično jedrsko orožje, ki bo odslej nameščeno tudi na ozemlju Belorusije.

Poleg Poljske sta zato pred vrhom Nata, ki bo naslednji teden v Vilni, nad dogajanjem v Belorusiji zaskrbljeni tudi Latvija in Litva. Te tri države so v skupnem pismu drugim članicam vojaškega zavezništva izrazile svoje skrbi glede razvoja dogodkov.

Poljska mejo z Belorusijo od lani nadzoruje tudi s pomočjo ograje v dolžini 186 kilometrov. Gradnja pet metrov visoke ograje z bodečo žico je bila odziv na prihod prebežnikov leta 2021, ko je po prepričanju Varšave Belorusija namerno omogočala prihod ljudi z Bližnjega vzhoda v državo in jih nato napotila proti zahodu, da bi se tako maščevala za sankcije, ki jih je proti beloruski vladi uvedel Bruselj.