Po podatkih vzporednih volitev javnomnenjskega inštituta Ipsos je skrajno desni Nacionalni zbor (RN) dobil 34 odstotkov glasov, levo zavezništvo Nova ljudska fronta 28,1 odstotka glasov in Macronova koalicija Skupaj 20,3 odstotka glasov. Republikanci so dobili 10,2 odstotka glasov, poroča BBC.

Sodeč po projekcijah, si lahko skrajna desnica po drugem krogu obeta večino v parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do 12. ure je svoj glas oddalo 25,9 odstotka volivcev, kar je za sedem odstotkov več kot leta 2022, poroča Le Monde, do 17. ure pa rekordnih 59,39 odstotka volilnih upravičencev, kar je dvajset odstotnih točk več kot na volitvah leta 2022, navaja BBC.

Marine Le Pen: Macronov tabor je tako rekoč izbrisan

Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora je v nagovoru navdušenim privržencem dejala: "Demokracija je spregovorila in Francozi so uvrstili Nacionalni zbor in zaveznike na sam vrh ter tako rekoč izbrisali Macronov tabor."

Dodala je, da ljudje očitno želijo po sedmih letih arogantne politike obrniti list. Volivce je pozvala, naj prihodnjo nedeljo v drugem krogu volitev znova volijo Nacionalni zbor. "Potrebujemo absolutno večino, da bo Jordan Bardella lahko imenovan za premierja že čez teden dni."

Vodja Nacionalnega zbora Jordan Bardella je dejal, da sta zdaj odprti dve poti za Francijo: najslabša pot, ki vodi v levo koalicijo, in pot, ki vodi v desno koalicijo Nacionalnega zbora z nekaterimi deli stranke Republikancev Erica Ciottija. Poudaril je, da bo drugi krog volitev prihodnjo nedeljo najpomembnejši od ustanovitve pete republike leta 1958. Dejal je, da bi bil predsednik vlade vseh Francozov, če bi skrajna desnica v nedeljo prihodnji teden v drugem krogu dobila absolutno večino. Hkrati je zatrdil, da bi kot predsednik vlade spoštoval predsednika države v razmerah kohabitacije, a da bi vztrajal pri svojem.

Macron poziva k širokemu zavezništvu proti skrajni desnici

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je po zaprtju volišč pozval k oblikovanju širokega zavezništva "republikancev in demokratov" proti skrajni desnici. Hkrati je pohvalil visoko volilno udeležbo na današnjem prvem krogu parlamentarnih volitev, navaja BBC.

Kot je znano, se je za sklic predčasnih volitev odločil po porazu svoje stranke Preporod na evropskih volitvah, na katerih je več kot 30 odstotkov volivcev podprlo RN.

Jean-Luc Melenchon, vodja skrajno leve Nepokorne Francije (LFI), ki s socialisti, komunisti in zelenimi oblikuje Novo ljudsko fronto, je dejal, da izidi prvega kroga pomenijo težek in nesporen poraz Macrona. Obenem je dejal, da bodo pred drugim krogom tam, kjer vodi skrajna desnica, z glasovnic umaknili svoje tretjeuvrščene kandidate. "Naša navodila so preprosta, neposredna in jasna. Niti enega glasu več, niti enega sedeža več za RN," je dodal.

Vzpon Nacionalnega zbora

"Odkar je pred skoraj desetimi leti svojega očeta in ustanovitelja stranke Jean-Marie Le Pena izključila iz njenih vrst, je Marine Le Pen počasi loščila še njeno antisemitsko in ksenofobno podobo. Pred dvema letoma je vajeti prepustila danes 28-letnemu Jordanu Bardelli. Kombinacija njene izkušene politične roke ter mladosti in komunikacijske spretnosti njenega političnega izbranca sta Nacionalni zbor pripeljala do rušilne zmage na junijskih evropskih volitvah," pojasnjuje vzpon te stranke dopisnica TV Slovenija Mojca Širok.

Končni izid volitev je po njenih besedah sicer negotov: "Dvokrožni volilni sistem na izpadanje namreč omogoča številna presenečenja. Kandidati za 577 poslanskih mest kandidirajo v prav toliko volilnih enotah, zmaga tisti, ki zbere več kot polovico glasov; če jih nihče ne zbere, gresta v drugi krog, ki bo prihodnjo nedeljo, prva dva, z njima pa tudi vsak, ki dobi vsaj dvanajstinpolodstotno podporo volivcev."

Kaj bi prevlada skrajne desnice pomenila za Francijo?

Macron ima sicer do konca mandata še tri leta. Kaj bi prevlada skrajne desnice v francoskem parlamentu pomenila zanj, pa tudi za položaj Francije v Evropski uniji?

Predvsem veliko negotovosti, odgovarja dopisnica TV Slovenija Mojca Širok. "Če namreč Nacionalni zbor zmaga na volitvah, mora predsednik Macron za premierja imenovati njihovega premierskega kandidata, in če Jordanu Bardellaju uspe sestaviti vlado, bosta državo vodila premier in predsednik z nasprotnih političnih polov. Nazadnje se je to zgodilo leta 1997, ko sta morala sodelovati desnosredinski predsednik Chirac in socialistični premier Jospin. Predsednik v tem primeru ohrani pooblastila v zunanji politiki, toda domače zadeve vodi premier. In skrajna desnica, ki je bila do zdaj povsem izolirana na obrobju političnega prostora, napoveduje omejitev socialnih pravic za priseljence v prid Francozom, zmanjševanje davčnega pritiska in hkrati povečevanje javne porabe. In čeprav ne pozivajo več k izstopu Francije iz območja evra, po ruskem napadu na Ukrajino so vsaj v javnosti izginile njihove simpatije do Rusije, kjer so si izposojali denar za svoje delovanje, je zagotovo konec tudi Macronove izrazito proevropske politike, verjetno pa tudi njegovega neomejenega vpliva v Bruslju," je pojasnila Širok.

Dokončni odgovor o novi sestavi 577-članskega parlamenta bo dal drugi krog 7. julija. Vanj se v primeru, da nihče od kandidatov ne osvoji 50 odstotkov glasov, uvrstita dva najbolje uvrščena in še vsak morebitni kandidat, ki bi zbral podporo vsaj 12,5 odstotka registriranih volivcev.