Pobudo Pas in cesta je Kitajska sprožila pred desetimi leti, da bi obnovila starodavno svilno cesto in se prek niza infrastrukturnih projektov, kot so gradnje cest, železnic in pristanišč, gospodarsko povezala z Evropo, Bližnjim vzhodom ter Afriko.

Medtem ko so v Pekingu prepričani, da prinaša pobuda zmagovito kombinacijo tako za Kitajsko kot za sodelujoče države, ki naj bi na ta račun pospešile gospodarski napredek, pa kritiki na zahodu menijo, da gre le za širjenje kitajskega vpliva in povzročanje odvisnosti od kitajskih posojil za obsežne infrastrukturne projekte.

K pobudi je pristopilo že na desetine držav z vsega sveta, a le redke na zahodu, kjer je Italija leta 2019 postala edina visoko razvita industrijska država, ki se je odločila za sodelovanje, ko je vlado vodil premier Giuseppe Conte. Njegovo odločitev zdaj kritizira nova vlada v Rimu, ki od nje vidi koristi za Italijo.

"Odločitev o pridružitvi novi svilni poti je bila improvizirano in uničujoče dejanje vlade Giuseppeja Conteja", ki je pomnožilo kitajski izvoz v Italijo, ni pa imelo enakega učinka na italijanski izvoz na Kitajsko, je Crosetto povedal v pogovoru za časopis Corriere della Sera. "Na Kitajsko smo izvozili ogromno pomaranč, medtem ko so oni v treh letih potrojili svoj izvoz," je ponazoril razmerje.

"Najbolj smešno je, da je Pariz, ki ni pristopil k pobudi, v tem času prodajal Pekingu za več deset milijard evrov letal," je bil kritičen italijanski obrambni minister. Po njegovih besedah je zdaj vprašanje, kako zapustiti pobudo brez škode za odnose med državama. "Kitajska je namreč tekmec, a tudi partner," je pojasnil.

Odločitev do decembra

Italijanska premierka Giorgia Meloni je po srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom prejšnji teden v Beli hiši dejala, da v Rimu še vedno proučujejo pobudo Pas in cesta, ob tem pa napovedala, da bo v bližnji prihodnosti obiskala Peking.

"Odločitev bomo sprejeli pred decembrom," je Meloni povedala v pogovoru za ameriško televizijo Fox News in dodala, da so o tem vprašanju potrebne razprave s kitajsko vlado in v italijanskem parlamentu.

Meloni je ponovila svoje stališče, da je "paradoks", da je Italija del kitajske pobude, čeprav niti ni država iz skupine gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ki bi imela največ trgovine s Kitajsko, kar po njenem prepričanju kaže na to, da je mogoče imeti dobre odnose s Pekingom brez sodelovanja v Pasu in cesti.

Meloni je že pred zmago na lanskih parlamentarnih volitvah napovedala, da ne bo nadaljevala sodelovanja Italije v pobudi.

Iz Rima je sicer slišati, da naj bi naraščajoče napetosti med Pekingom in Washingtonom, tako zaradi odnosa Kitajske do Rusije kot zaradi kitajske politike do Tajvana, za gospodarsko navezavo na azijsko velesilo pomenile preveliko tveganje. Po poročanju medijev naj bi ZDA tudi pozvale Rim, naj zavzame stališče do kitajske investicijske pobude.