Trojica strank se je o oblikovanju koalicije pogajala že lani jeseni, a so pogovori na koncu propadli. Znova so jih zagnali po propadu poskusa oblikovanja vlade med ÖVP-jem in siceršnjimi zmagovalci septembrskih volitev skrajno desnimi svobodnjaki (FPÖ).

Z dogovorom se bo končalo najdaljše čakanje na novo avstrijsko vlado po drugi svetovni vojni.

To bo prva tristrankarska avstrijska vlada po poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja, če bodo vse stranke podpisale dogovor, pri čemer glavno oviro predstavlja nedeljsko glasovanje članov Neosa, na katerem je potrebna dvotretjinska večina.

Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je dogovor treh strank označil za "koalicijo poražencev" in pozval k predčasnim volitvam, na katerih bi glede na javnomnenjske raziskave FPÖ prejel še več glasov kot lani septembra, ko je na volitvah slavil z 28,8 odstotka glasov.

Koalicija bo pod pritiskom zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, morala pa se bo tudi izogniti ​notranjim spopadom, ki so bili vzrok za padce prejšnjih koalicijskih vlad.

"Prvo sporočilo te vlade je 'Mi nismo Herbert Kickl, preprečili smo Herbertu Kicklu (da bi postal kancler)," je dogovor komentiral politični analitik Thomas Hofer. "To je nekaj, vendar to ni pripoved, usmerjena v prihodnost," je še dejal in dodal, da bodo verjetno morali ustvariti več kot samo program, da bodo preživeli mandat.

FPÖ pogosto primerja sredinska prizadevanja s koalicijo treh strank v sosednji Nemčiji, ki je pred kratkim razpadla.

Zaostritev azilne politike

Vodje ÖVP-ja, SPÖ-ja in Neosa so po sklenitvi dogovora o vladi predstavili program nove vlade, ki med drugim vključuje dogovor o proračunu, zaostritev azilne politike, olajšave za najemnike in ukrepe za odpravo revščine med otroki do leta 2030.

Še pred predstavitvijo v parlamentu so Stocker (ÖVP), Andreas Babler (SPÖ) in Beate Meinl-Reisinger (Neos) več kot 200 strani dolg program predstavili predsedniku države Alexandru Van der Bellenu, so sporočili z urada avstrijskega predsednika.

Program med drugim predvideva proračunsko konsolidacijo zaradi presežnega primanjkljaja, zaostritev azilne politike, olajšave za najemnike in ukrepe za odpravo revščine med otroki do leta 2030. V njem sta poudarjena pojma konsenza in pragmatizma, na katerih naj bi temeljil dogovor med strankami.

Med drugim predvideva, da bodo morali vsi, ki bodo dobili azil, podpisati izjavo, da so proti antisemitizmu. Začasno naj bi ustavili združevanje družin beguncev, obenem pa naj bi omogočili zaustavitev sprejemanja novih prošenj za azil, če bo to potrebno zaradi velikega števila prošenj. Dekletom, mlajšim od 14 let, naj bi prepovedali nošenje naglavne rute.

Program v okviru številnih korupcijskih afer v zadnjih letih predvideva tudi oblikovanje zveznega tožilstva.

V njem je zapisano tudi, da je vlada zavezana "močni in boljši Evropski uniji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Omenjena so tudi neuspešna pogajanja med ÖVP-jem in svobodnjaki. "Medtem ko drugi zavračajo sodelovanje in se izogibajo odgovornosti, mi vzpostavljamo soglasje in sposobnost ukrepanja," piše v programu, rekoč, da zdaj ne gre za strankarske interese, temveč za Avstrijo in vse Avstrijce.

Stocker, najverjetnejši prihodnji kancler, je na skupni novinarski konferenci povedal, da so stranke dogovor dosegle na podlagi avstrijskega načela, da pogovor ljudi združuje, pri čemer so dobro države postavile nad lastne interese. "Za nami so morda najtežja vladna pogajanja v zgodovini države," je dodal.

Da je sklepanje kompromisov stara avstrijska vrlina, je poudaril tudi Babler, Meinl-Reisinger pa je prizadevanja za soglasje označila za tisto, kar lahko državo resnično premakne naprej.

Avstrijske institucije brez svobodnjakov

Dogovor bo preprečil, da bi skrajno desni svobodnjaki vstopili v najpomembnejše institucije naše države, ter omogočil ohranitev pravne države in demokracije v Avstriji, je še dejal Babler. Predsednik Van der Bellen je na omrežju X zapisal, da bo podrobno preučil program vlade.

Vodja svobodnjakov, ki so zmagali na lanskih volitvah, Herbert Kickl pa je na Facebooku zapisal, da gre za najslabši program vlade do zdaj in da je Avstrija dosegla najnižjo točko.

Na volitvah so svobodnjaki dobili 29 odstotkov glasov, zadnje raziskave javnega mnenja pa kažejo, da se jim je podpora še zvišala, in sicer na 33 odstotkov. Medtem je podpora ljudski stranki s 26 odstotkov na septembrskih volitvah padla na 19 odstotkov.

Po poročanju avstrijske javne radiotelevizije ORF bodo razdelitev resorjev in ministrska imena razkrili v petek. Znano je, da bo ÖVP-ju in SPÖ-ju pripadlo po šest resorjev, Neosu pa dva. Kot do zdaj naj bi ljudska stranka vodila notranje in obrambno ministrstvo, pa tudi ministrstvo za gospodarstvo.

Mediji sicer že omenjajo nekatera imena v ministrski ekipi. Finančni minister naj bi postal 60-letni ekonomist Markus Marterbauer.

Vlada pod vodstvom Stockerja naj bi prisegla prihodnji teden, potem ko bodo vse tri stranke še uradno potrdile program.