Sestanek vrha obeh strank, Krščanskodemokratske unije (CDU) in Krščanskosocialne unije (CSU), je bil mišljen kot zadnje in ključno srečanje v vse bolj zaostrenem sporu glede migracijske politike in zavračanja prebežnikov, ki so že registrirani v drugi članici Evropske unije.

"Dosegli smo dogovor," je nekaj ur po začetku srečanja vodstev vladajoče Krščanskodemokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel in sestrske Krščanskosocialne unije (CSU) pod vodstvom nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja o nemški azilni politiki povedal Seehofer.

Kot poroča nemški Deutsche Welle, dogovor med CDU-jem in CSU-jemmed drugim predvideva nov režim na meji med Nemčijo in Avstrijo. S tem naj bi preprečili, da bi v Nemčijo vstopili prebežniki, ki so azilne postopke že začeli v kateri drugi državi EU-ja. Dogovor predvideva vzpostavitev tranzitnih centrov, iz katerih bodo take prosilce za azil pošiljali naravnost v državo, v kateri so že pred tem zaprosili za azil. Dogovor naj bi predvideval, da bodo take deportacije izvajali ob konsenzu drugih držav, na primer na podlagi administrativnih dogovorov. Če jim takih dogovorov ne bi uspelo doseči, bodo prebežniki vseeno deportirani, in sicer v Avstrijo.

Merklova je po poročanju DPA-ja dogovor ocenila kot dober kompromis. Z vzpostavitvijo tranzitnih centrov, pa tudi s sodelovanjem z zavezniki v EU-ju na področju migracij, bo imela Nemčija dobro migracijsko politiko tako na ravni države kot na ravni EU-ja, je po koncu pogovorov novinarjem dejala Merklova.

Ali bodo dogovor potrdili tudi Socialni demokrati (SPD), tretja koalicijska partnerica v nemški vladi, po poročanju DPA-ja še ni jasno. Nemška tiskovna agencija navaja poročanje časopisa Bild, da v SPD-ju predloga ne zavračajo. Sešli se bodo še nocoj.

Nezadovoljen s politiko vračanja prebežnikov
Kot je znano, je predsednik CSU-ja Horst Seehofer izrazil nezadovoljstvo z dogovori o vračanju prebežnikov kanclerke Angele Merkel in napovedal zaprtje meja, v nedeljo pa nato nepričakovano ponudil svoj odstop.

"Ne bom dopustil, da me odpusti kanclerka, ki je kanclerka samo zaradi mene," je izjavil Seehofer, kar kaže na to, da je šlo pri sporu za več kot le vsebinska vprašanja, je iz Berlina za Televizijo Slovenija poročala Polona Fijavž.

Socialdemokrati zahtevajo vrh koalicije
Vodja tretje koalicijske stranke socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles je za danes ob 22. uri sklicala tudi vrh koalicije. "Mojega potrpljenja je počasi konec," je dejala Nahlesova in poudarila, da ni samoumevno, da bo SPD sprejel vsak kompromis med sestrskima strankama, pozvala pa je tudi k prekinitvi spora in CDU/CSU obtožila uprizarjanja "nepotrebne drame".

Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble je na zasedanju v nedeljo opozoril, da stoji unija CDU/CSU pred prepadom, ter zahteval, da obe stranki najdeta rešitev. Schäuble, Merklova in Seehofer so se sešli na tristranskem srečanju. Nemška kanclerka je popoldan po srečanju poslanskih skupin unije CSU/CDU menila, da je "skupna usoda vredna vseh prizadevanj za dosego dogovora".

CSU za sodelovanje – so osamili Seehoferja?
Bavarski premier Markus Söder, ki je del CSU-jeve pogajalske ekipe v Berlinu, je medtem znova nakazal pripravljenost na kompromise, ko je dejal, da ne želijo razdreti koalicije. "Za nas ne obstaja pot ven iz vlade ali razpustitev skupne poslanske skupine," je dejal v Passauu. Söder je prav tako izrazil začudenje nad Seehoferjevim ponujenim odstopom z mesta notranjega ministra in predsednika CSU-ja.

Izjave članov CSU-ja sicer po poročanju BBC-ja kažejo na to, da so člani stranke osamili Seehoferja in si želijo ostati v koaliciji.

Seehofer stranki ponudil tri možnosti
Po navedbah virov s sestanka vodstva Krščanskosocialne unije (CSU), ki se je zavleklo globoko v ponedeljek, je Seehofer predlagal tri možnosti. Prva je bila, da se uklonijo migrantski politiki kanclerke, druga, da kot notranji minister odredi zavračanje prebežnikov na meji, tretja pa je bila odstop z obeh položajev.

Drugi vodilni člani stranke so ga skušali prepričati, naj ne odstopi. Med drugim je njegov odstop zavrnil vodja poslanske skupine CSU-ja v parlamentu Alexander Dobrindt.

Kaj bi se zgodilo v primeru razpada koalicije?
Če bi 70-letno zavezništvo CDU-ja in CSU-ja razpadlo, bi Angela Merkel izgubila večino v parlamentu. V tem primeru bi lahko poskusila voditi manjšinsko vlado, lahko pa bi to vodilo tudi v nove volitve.

Reuters poroča, da je nemška politična kriza nov znak vse večjega razdora po EU-ju med tistimi, ki želijo ohraniti kolikor toliko odprte meje, in drugimi, ki želijo močno omejiti vstop prebežnikov v Unijo.