Papež med vožnjo po ulicah glavnega mesta Korzike Ajaccio, kjer ga je pričakalo več tisoč ljudi. Za varnost naj bi skrbelo 2000 dodatnih pripadnikov varnostnega osebja. Foto: Reuters
Papež med vožnjo po ulicah glavnega mesta Korzike Ajaccio, kjer ga je pričakalo več tisoč ljudi. Za varnost naj bi skrbelo 2000 dodatnih pripadnikov varnostnega osebja. Foto: Reuters

Papež Frančišek je prvi papež, ki je obiskal Korziko, tam pa se je najprej udeležil zaključka dvodnevnega kongresa z naslovom Ljudska vernost v Sredozemlju. Na kongresu je pozval k "zdravemu sekularizmu", ki je dinamičen in prilagodljiv, sodelovanje med civilnimi in duhovnimi oblastmi pa služi blaginji skupnosti. Pri tem je opozoril, da krščanske in sekularne kulture ne bi smele biti ena proti drugi.

Katoliške duhovnike je pozval, naj se varujejo duhovnih skupnosti, ki podpihujejo politične delitve. Hkrati je posvaril pred različnimi oblikami duhovnosti, "ki lasten vzpon iščejo s podpihovanjem polemik, ozkoglednosti, delitev in izključujočih stališč".

"Pastirji Cerkve so poklicani k čuječnosti, razsodnosti in nenehni pozornosti na takšne priljubljene oblike religioznosti,“ je dejal papež, a pri tem ni imenoval nobene konkretne verske skupnosti. Korzika ima sicer dolgo zgodovino laičnih katoliških skupnosti, ki so znane kot bratovščine in se večinoma ukvarjajo z duhovnimi zadevami, a imajo včasih tudi svojo vlogo v lokalni politiki.

Pozval je tudi k miru v deželah, kjer vladajo vojna in konflikti, med drugim med Palestinci in Izraelci, v Libanonu, Siriji in Ukrajini.

Papež na kongresu Ljudska vernost v Sredozemlju, na katerem so govorili o pomenu priljubljenih verskih običajev pri obujanju vere in pridobivanju novih vernikov v družbi škofov s Sicilije in Sardinije ter iz Španije in Francije. Foto: Reuters
Papež na kongresu Ljudska vernost v Sredozemlju, na katerem so govorili o pomenu priljubljenih verskih običajev pri obujanju vere in pridobivanju novih vernikov v družbi škofov s Sicilije in Sardinije ter iz Španije in Francije. Foto: Reuters

Papeža so pozdravili številni verniki. Po prihodu na otok se je v svojem papamobilu popeljal po nabito polnih ulicah Ajaccia. Po navedbah oblasti je papeža pozdravilo kakih 12.000 ljudi, medtem ko je za varnost skrbelo 2000 dodatnih pripadnikov varnostnega osebja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Frančišek se je na letališču v Ajacciu na kratko srečal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Papež se mu je zahvalil, da ga je obiskal na Korziki. Macron, ki je papeža med rutinsko izmenjavo diplomatskih daril prijel za roko, pa je dejal, da mu je obisk v veliko čast, poroča Reuters.

Predsednik Macron je Frančiška 7. decembra povabil na vnovično odprtje katedrale Notre-Dame, pet let po uničujočem požaru, a se papež dogodka ni udeležil.

Korzika, četrti največji otok v Sredozemlju, je po podatkih francoske vlade ena najrevnejših regij v državi, saj naj bi kar 20 odstotkov prebivalstva živelo pod pragom revščine. Vatikan medtem ocenjuje, da je med 356 tisoči njenih prebivalcev kar 81 odstotkov katoličanov. Na otoku živi 83 duhovnikov in približno 30 katoliških redovnic, navaja Reuters.

Frančišek je že nekajkrat obiskal Sredozemlje, med drugim Malto, grški otok Lezbos in italijanski otok Lampedusa. Državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin je pred obiskom izrazil prepričanje, da bo papež ponovil svoj poziv, da Sredozemlje ne sme postati pokopališče za tiste, ki iščejo boljše življenje.

Papeževi obiski krajev, ki ne pritegnejo toliko mednarodne pozornosti, je del njegove politike posvečanja pozornosti ljudem in težavam na obrobju. V 11 letih svojega papeževanja tako še vedno ni obiskal večine prestolnic zahodne Evrope, vključno s Parizom.

Obisk Korzike je Frančiškov 47. obisk v tujini in tretji letos, potem ko se je na začetku septembra mudil na azijsko-pacifiški turneji in nato še v Belgiji in Luksemburgu, navaja STA.

Papež obiskal Korziko