Za bolgarskega premierja Kirila Petkova je bil to prvi obisk v tujini, za makedonskega premierja Dmitarja Kovačevskega, ki je vodenje vlade prevzel v ponedeljek, pa prvi gost iz tujine.

Po poročanju dopisnika iz Beograda Boštjana Anžina sta premierja poudarila, da želita odnosom vdihniti novo energijo in vzpostaviti konstruktiven odnos do reševanja blokade.

Precejšni premik sta državi naredili z dogovorom, da bo Bolgarija dovolila uporabo imena Severna Makedonija tudi brez besede Republika. Zgodovinsko je bila namreč Makedonija bistveno večja od sedanje države in je zajemala tudi del Bolgarije.

Iz Sofije so o dovoljenju za uporabo obeh različic imena tudi na mednarodnem prizorišču že obvestili Združene narode, iz Skopja pa so tja sporočili, da uporaba skrajšanega imena ne pomeni, da bi imela njihova država kakršne koli ozemeljske zahteve do Bolgarije.

Skupna seja vlad že čez en teden

Premierja sta napovedala skupno sejo vlad čez en teden v Sofiji, potem naj bi se redno, vsak teden, sestajale delovne skupine, ki naj bi namesto deklaracij dosegale konkretne rezultate, med drugim da bosta glavni mesti končno povezani z avtocesto in letalsko linijo, morebiti že čez dva meseca.

Kovačevski pravi, da gre za prvi velik korak, napoveduje pa tudi dogovor o čezmejnem sodelovanju do leta 2029, kjer bo ključno odprtje mejnega prehoda Klepalo, ki bi pospešil sodelovanje v vseh pogledih.

Bolgarski gost je na vprašanje, kako imenuje jezik države, v kateri je na obisku in ki ga Bolgari za zdaj postavljajo v narekovaje, dejal, da je bila Bolgarija prva, ki je priznala današnjo Severno Makedonijo in ji ni nikoli odrekala te pravice, prav tako ne pravice do uporabe vseh jezikov, kot so zapisani v ustavi. A kot poroča Anžin, besede makedonščina ni izrekel.

Po besedah Anžina bo reševanje zgodovinskih vprašanj zagotovo težko, saj so v Bolgariji do zdaj zahtevali priznanje, da imata makedonska jezik in kultura korenine v bolgarskih, vpis bolgarske manjšine v ustavo, pa med drugim tudi, da Makedonci o Bolgarih v času druge svetovne vojne ne govorijo več kot o okupatorjih.

Pred zgodovinska vprašanja, ki naroda delijo, nameravata oba premierja sicer postaviti gospodarstvo, inovacije, kulturo, izobraževanje, ki jih povezujejo.