Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Ob tem je posvaril, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva.

"Če nimate moči, da zaprete zračni prostor, potem mi dajte letala," je še dejal ukrajinski predsednik. Zavzel se je za neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po mnenju Zelenskega je to edini način, da se ustavi vojna v Ukrajini.

"Ne napadamo Rusije in nimamo je namena napasti. Kaj želite od nas? Pustite našo državo," je Zelenski neposredno pozval Putina.

"Sedite za mizo z mano. A ne 30 metrov stran (kot s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom)," je še dejal in se tako navezal na to, da je Putin v zadnjem času zahodne voditelje sprejemal za zdaj že razvpito ogromno mizo. "Saj ne grizem," je še pripomnil.

Na račun ruskega predsednika je Zelenski še dejal, da nihče v sodobnem svetu ni pomislil, da bi se lahko kdo vedel kot zver.

Putin: Vojaška operacija poteka v skladu z načrti

Putin pa je na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost dejal, da vojaška operacija v Ukrajini poteka po načrtih. "Posebna vojaška operacija poteka strogo v skladu z načrti," je dejal – čeprav zahodni analitiki menijo prav nasprotno.

"Smo v vojni z neonacisti," je dejal Putin in izpostavil, da ne bo nikoli opustil prepričanja, da "so Rusi in Ukrajinci en narod". Dodal je, da bo "uničil to anti-Rusijo, ki jo je ustvaril Zahod".

Sorodna novica "Kar počne Rusija v Ukrajini, je v celoti nesprejemljivo, toda tudi Zahod naj počisti pred pragom"

Ukrajinske sile je obtožil, da so za talce zajele "tisoče tujih državljanov" in da civiliste uporabljajo za živi ščit, ne da bi te trditve podprl z dokazi.

Pozdravil je pogum ruskih vojakov in jih označil za "prave junake". Napovedal je finančno odškodnino za tiste vojake, ki so umrli ali bili ranjeni v spopadih, pa tudi za tiste, ki jih tja še vedno pošiljajo.

Macron po pogovoru s Putinom: Najhujše še prihaja

Putin pa je medtem v telefonskem pogovoru z Macronom, enim zadnjih evropskih voditeljev, s katerim se še pogovarja neposredno, dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla cilje, zagrozil je tudi z nadaljnjimi ruskimi zahtevami glede Ukrajine.

Putin je v pogovoru napovedal, da bo nadaljeval brezkompromisen boj proti nacionalistom v Ukrajini, in dejal, da bi lahko Kremelj okrepil svoje zahteve, če bo Kijev zavlačeval s pogajanji.

V pogovoru, ki so ga v Kremlju opisali kot odkritega, je Putin kritiziral tudi Macronov sredni nagovor narodu, v katerem je francoski predsednik dejal, da je rusko utemeljevanje boja proti nacistom v Ukrajini laž. Putin je Macronu v pogovoru posredoval dodatna utemeljena pojasnila o pomembni vlogi neonacistov v politiki Kijeva, so že sporočili v Kremlju.

Kot so sporočili iz Elizejske palače, je telefonski pogovor trajal uro in pol, potekal pa naj bi na zahtevo predsednika Putina. Kot so sporočili po pogovoru, Macron na podlagi tistega, kar mu je povedal Putin, meni, da "najhujše šele prihaja".

Ruski predsednik mu je dejal, da je odločen nadaljevati ofenzivo, katere cilj je prevzetje nadzora nad celotno Ukrajino. Neimenovani predstavnik Elizejske palače je Putinove izjave o denacifikaciji Ukrajine v pogovoru opisal kot "šokantne in nesprejemljive" in dodal, da mu je francoski predsednik odgovoril, da "laže".

To je bil že tretji pogovor Macrona in Putina po začetku ruske agresije na Ukrajino prejšnji četrtek. Po današnjem pogovoru s Putinom pa je Macron poklical tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Pogovor med Macronom in Putinom je zjutraj napovedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov na spletni novinarski konferenci. Poudaril je, da ima Francija dolgoletno tradicijo posredovanja v konfliktih in da bi bila Moskva vesela, če bi ji ta naloga uspela.

Ukrajina in Rusija dosegli dogovor o humanitarnih koridorjih

V Belorusiji se je nocoj po nekaj urah končal drugi krog pogajanj med delegacijama Ukrajine in Rusije. Strani sta sporočili, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi.

"Drugi krog pogajanj je končan. Žal Ukrajina še ni dosegla rezultatov, ki jih potrebuje. Sprejeta je samo odločitev o organizaciji humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, dostavo zdravil in hrane na območja, kjer potekajo najsilovitejši spopadi," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak. Na teh območjih med evakuacijo obstaja tudi možnost začasne prekinitve ognja, je dodal.

Ukrajina je na pogajanjih zahtevala tudi takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.

Kot je še sporočil Podoljak, so se dogovorili za tretji krog pogajanj v bližnji prihodnosti. Reuters poroča, da bi se to verjetno lahko zgodilo na začetku prihodnjega tedna.

Dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev je pozneje potrdil tudi vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski. "Glavno vprašanje, o katerem smo se danes dogovorili, je bilo reševanje ljudi, civilistov, ki so na območju vojaških spopadov," je sporočil. Zato so se po njegovih besedah dogovorili o formatu režima ohranjanja humanitarnih koridorjev za odhod civilistov in morebitni začasni prekinitvi ognja med evakuacijo. Meni, da so s tem dosegli bistven napredek na pogajanjih.

Civiliste, ki se bodo znašli v takšni situaciji, Rusija v primeru nadaljevanja vojaških akcij poziva k uporabi teh humanitarnih koridorjev, je dejal.

Ukrajina trdi, da je bilo v ruski invaziji doslej ubitih najmanj 350 civilistov. Moskva kljub dokazom, da obstreljuje civilne cilje, trdi, da tega ne počne.

Herson v ruskih rokah

Ruska vojska je vstopila v mestno hišo v Hersonu in prevzela nadzor nad mestom, ki je strateško zelo pomemben pristaniški kraj na obali Črnega morja s približno 250.000 prebivalci. Uvedena je bila tudi policijska ura. To je prvo večje mesto, ki je padlo v ruske roke.

"Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni," je pozno v sredo prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja. Župan je ruske vojake po lastnih besedah pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile. S tem naj bi med drugim omogočili, da bo "še naprej plapolala ukrajinska zastava". "Nismo imeli orožja in nismo bili napadalni. Pokazali smo, da poskušamo zavarovati mesto in se spopasti s posledicami invazije," je zapisal na Facebooku. Dodal je, da imajo med drugim velike težave s pokopom umrlih, dostavo hrane in zdravil, pobiranjem smeti in odzivanjem na nesreče.

Boj za mesto Mariupolj

Pred tem so ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju, bližnji Mariupolj, strateško pomembno pristaniško mesto s 450.000 prebivalci, pa za zdaj po navedbah lokalnih oblasti in ukrajinske vojske še odbija silovite ruske napade in ostaja v ukrajinskih rokah. "Danes je bil najtežji in najbolj kruti dan sedemdnevne vojne. Danes so nas želeli uničiti," je prek Telegrama sporočil župan Mariupolja Vadim Bojčenko. Pozneje je v obupanem videoposnetku dodal, da zaradi nenehnega obstreljevanja ne morejo pomagati ranjenim na ulicah in v stanovanjih.

Po županovih besedah je bila v napadih močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci naj bi ostali brez razsvetljave, vode in gretja. Bojijo se, da je bilo ubitih in ranjenih že več sto ljudi.

Ruska stran trdi, da so njene sile oziroma sile proruskih separatistov Mariupolj že v celoti obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste pozvalo, naj po t. i. zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Ta koridor vodi proti vzhodu, proti območju, ki je pod nadzorom separatistov. Proruski uporniki so medtem po poročanju britanskega BBC-ja zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile ne bodo predale.

Zavzetje Mariupolja naj bi Rusi videli kot ključen dosežek, saj bi z njim lahko povezali svoje sile na jugu in vzhodu Ukrajine. Ruske desantne sile naj bi že opazili tudi v Črnem morju, kako se s čolni približujejo pristaniški Odesi.

Oženje obroča okoli Kijeva

Nadaljuje se tudi silovito obstreljevanje Kijeva. Med drugim je bila v enem od zračnih napadov poškodovana železniška postaja na jugu mesta, kjer na evakuacijo čaka več tisoč žensk in otrok. Pristojni o žrtvah ne poročajo. Ukrajinske oblasti so sporočile, da so eksplozijo povzročile razbitine rakete, ki jo je sestrelila ukrajinska zračna obramba. Del rakete je namreč zadel ogrevalno cev, kar je povzročilo eksplozijo, je poročal Radio Slovenija.

Ruske sile so zadele tudi radijski in televizijski center v mestu. Ta teden so ruske rakete zadele tudi televizijski stolp v Kijevu. Moskva je sporočila, da je bil to napad na ukrajinsko informacijsko vojskovanje.

Po navedbah ZDA ruske sile na severu Ukrajine napredujejo precej počasneje kot na jugu države, 60 kilometrov dolg konvoj ruskih vozil je tako rekoč zastal.

Ruska vojska je zasedla tudi mesto Balaklija blizu mesta Harkov na vzhodu Ukrajine, je tiskovna agencija Interfax navedla rusko obrambno ministrstvo.

Poveljstvo ukrajinskih posebnih sil implicira na vojne zločine nad ruskimi vojaki

Na dan je prišel zapis ukrajinskih posebnih sil z uradne Facebookove strani njihovega poveljstva, kjer so napovedali, da po ruskem obstreljevanju ukrajinskih mest milosti ne bo več. Eksplicitno so zagrozili, da bodo "kot prašiče" pobili vse ruske vojake, vključno s tistimi, ki se bodo hoteli predati.

“Od zdaj dalje ne bo več zajetih ruskih vojakov. Ne bo več usmiljenja,” se bere v sredo objavljen zapis, ki ruske vojake med drugim označuje za "svinje", "črve" in "šakale" ter jim svetuje, naj še zadnjič pokličejo svoje matere, ker bodo "kmalu umrli".

“Nismo smrt – huje kot smrt smo!” sklenejo.

Kritiki so zapis obsodili, češ da gre za odkrit poziv k izvajanju vojnih zločinov.

Nemčija bo Ukrajini dostavila 2700 protiletalskih raket strela

Nemško ministrstvo za gospodarstvo je odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se pri tem sklicuje na neimenovane vire z ministrstva. To so rakete tipa strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje Nemške demokratične republike.

Vlada kanclerja Olafa Scholza je v preteklih dneh bistveno spremenila politiko glede izvoza orožja, pri kateri je Nemčija vztrajala leta in v skladu s katero doslej ni dobavljala orožja na območja, na katerih divja vojna. V skladu s to politiko so v Berlinu tudi dolgo zavračali prošnje Kijeva za orožje, po začetku ruske invazije pred tednom dni pa so si premislili.

Nemško ministrstvo za obrambo medtem že nekaj dni intenzivno preverja, s katerim drugim orožjem bi še lahko pomagali ukrajinski vojski v njenem boju proti močnejšim ruskim silam. V soboto je nemška vlada odobrila hitro dostavo tisoč kosov protitankovskega orožja in 500 raket zemlja-zrak tipa stinger.

Poziv k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je dejal, da Ukrajina potrebuje humanitarne koridorje, ki bi jih podpirale organizacije, kot je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

"Vasi in mesta, kjer so nastanjene ruske enote, takoj postanejo prizorišča ropanja, kraj in umorov," je dejal Podoljak. "Potrebujemo humanitarne koridorje – hrano, zdravila, reševalne službe, evakuacije. Potrebujemo aktivno pomoč mednarodnih organizacij, vključno z Ovsejem. Dovolj besed."

Zelenski: Ukrajinci preprečili zahrbtne načrte Rusije

Ukrajinci so preprečili "zahrbtne in sovražne" načrte Rusije, je v nočnem videonagovoru povedal Zelenski. Svoje sodržavljane je označil za junake. "Mi smo narod, ki je sovražnikove načrte uničil v enem tednu. Načrti, ki so jih pisali več let: zahrbtni, polni sovraštva do naše države, naših ljudi," je Zelenski povedal v videu, objavljenem na družbenem omrežju Telegram.

Dodal je, da "iskreno občuduje junaške prebivalce" mest, ki so se uprli ruskim silam. Zatrdil je, da je ruska stran v svoji invaziji na Ukrajino, ki se je začela pred tednom dni, izgubila skoraj 9000 vojakov.

Zelenski je nato v novem nagovoru dejal, da za zdaj odbijajo napade ruskih enot. "Nič nimamo izgubiti, razen naše svobode." Dodal je, da Ukrajina vsak dan dobiva pošiljke orožja od zahodnih zaveznic.

Obljubil je obnovo v ruskem napadu poškodovane infrastrukture ter napovedal, da bo račun izstavljen Rusiji. "Obnovili bomo vsako hišo, vsako ulico, vsako mesto in Rusiji sporočamo, naj se nauči besedi reparacija in prispevki. V celoti nam boste povrnili za vse, kar ste storili proti naši državi, proti vsakemu Ukrajincu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski.

Ukrajinski predsednik je ruski strani sporočil, da čeprav bo uničila vse ukrajinske stolnice in cerkve, "ne bo uničila njihove vere, njihove iskrene vere v Ukrajino in Boga, vere v ljudi", poroča BBC.

Neposredno se je obrnil tudi na ruskega predsednika Vladimirja Putina in mu sporočil, naj odide domov. Dodal je, da bi moral Putin braniti rusko govoreče ljudi, a ne po vsem svetu, "ampak v svojem domu". "Tudi tam jih je kar nekaj, približno 150 milijonov," je še dejal Zelenski.

Lavrov: Rusija bo vojaško operacijo nadaljevala do konca

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko državno televizijo dejal, da ne dvomi, da se bo našla rešitev za krizo v Ukrajini in da se bo kmalu začel nov krog pogajanj.

Moskva ne bo dovolila Ukrajini, da obdrži infrastrukturo, ki ogroža Rusijo, je dejal Lavrov. Moskva niti ne bo tolerirala, kot se je izrazil, vojaške grožnje iz Ukrajine.

Ukrajinska stran obtožuje ruske sile, da napadajo civilne točke, Lavrov pa je dejal, da imajo enote natančen ukaz o uporabi orožja za uničenje vojaške infrastrukture. Ob tem je ponovil, da bo Moskva vojaško operacijo v Ukrajini nadaljevala "do konca."

Rusija ne razmišlja o jedrski vojni, je dejal Lavrov. "Ideja o jedrskem se neneheno vrti v glavah zahodnih politikov, ne ruskih," je dejal. "Zagotavljam vam, da ne bomo dovolili nikakršne provokacije, ki bi nas vrgla iz ravnotežja."

"A če bo Zahod proti nam sprožil dejansko vojno, bi morali tisti, ki kujejo takšne načrte, razmisliti o tem in po mojem mnenju o tem že razmišljajo," je posvaril.

Strah pred morebitnim jedrskim konfliktom se je na Zahodu okrepil, potem ko se je ruski predsednik pred dnevi odločil, da okrepi pripravljenost jedrskih sil.

Kot je danes pojasnil Lavrov, ima Rusija vojaško doktrino, ki natančno določa parametre in pogoje za uporabo jedrskega orožja. "Eskalacije zaradi deeskalacije" ne bo, je zatrdil. Res pa je, da je jedrska vojna zdaj postala del diskurza, a za to pa je po njegovem prepričanju kriv izključno Zahod s svojim ustvarjanjem "histerije".

Lavrov je še poudaril, da mora dialog Rusije z Zahodom temeljiti na vzajemnem spoštovanju, Nato pa je obtožil, da išče način, kako prevladati. Ob tem je zatrdil, da čeprav je veliko dobre volje v Rusiji, ta ne more nikomur dovoliti, da spodkopava njene interese.

Iz države že milijon ljudi

Po podatkih Agencije ZN-a za begunce (UNHCR) je v enem tednu Ukrajino zapustilo že milijon ljudi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev. "Več milijonov tistih, ki so ostali v državi, pa upa, da bo orožje utihnilo, da lahko dobijo nujno pomoč," je dejal predstavnik agencije Filippo Grandi.

Že do srede se je na Poljsko zateklo okoli pol milijona Ukrajincev, več kot 120.000 jih je bilo v Romuniji, kamor se odpravlja Grandi. Podobno je v Moldaviji in več drugih državah, vse bolj tudi v tistih, ki sicer ne mejijo na Ukrajino, kot sta Nemčija in Češka. V slednji jih je že okoli 20.000 in v sredo so tam v pričakovanju množičnega prihoda beguncev razglasili izredne razmere.

Združeni narodi pričakujejo, da bi lahko iz Ukrajine pred nasiljem zbežalo štiri milijone ljudi, morda pa še več. Milijoni Ukrajincev so medtem zbežali od doma, ne pa tudi iz države, in so notranje razseljeni, njihovo število pa je za zdaj težko oceniti.

Tožilec ICC-ja sprožil preiskavo dogajanja v Ukrajini

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v sredo začel "aktivno preiskavo dogajanja" v Ukrajini. "Predsedstvo ICC-ja sem pred nekaj trenutki obvestil o odločitvi za takojšnji začetek aktivne preiskave razmer" v Ukrajini, je povedal Khan. "Zbiranje dokazov se je začelo," je dodal. Zapisal je še, da je njegov urad v preliminarni preiskavi razmer v Ukrajini ugotovil, da obstaja "zadostna osnova za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki spadajo pod pristojnost sodišča". Urad je identificiral tudi "potencialne primere", na spletu poroča britanski BBC. Khan je že v ponedeljek sporočil, da namerava sprožiti preiskavo razmer v Ukrajini. Zdaj je prejel še podporo 39 držav pogodbenic ICC-ja, ki jo je potreboval za to.

Teden dni po začetku vojne se bodo nadaljevali tudi mednarodni napori za rešitev krize. Svet Združenih narodov za človekove pravice se bo sešel na nujni razpravi o ruski invaziji v Ukrajino. Obravnaval bo tudi resolucijo, ki jo je pripravil Kijev. V osnutku resolucije pozivajo k preiskavi vseh domnevnih kršitev v konfliktu v Ukrajini, ki poteka že od leta 2014.